Tiskane izdaje
V okviru vzpostavljanja t. i. Unije kapitalskih trgov evropska komisija pričakuje, da bodo na enem od prioritetnih področij spodbujanja gospodarske rasti – v financiranju infrastrukturnih projektov – v veliki meri sodelovale tudi zavarovalnice. Vendar se bo zaradi uvajanja pravil Solventnost 2 zelo verjetno zgodilo, da bodo vlaganja zavarovalnic v investicijske projekte začasno otežena.
Evropska komisija je 30. septembra letos pripravila predlog amandmajev, ki bodo nekoliko »razrahljali« Solventnost 2, in jih poslala v sprejem evropskemu parlamentu in državam članicam. »Sedaj čakamo na odziv sozakonodajalcev, pričakujemo, da bomo lahko nova pravila uveljavili v letu 2016,« je minuli teden povedal predstavnik direktorata za finančno stabilnost, storitve in unijo kapitalskih trgov ter namignil, da se to najbrž ne bo zgodilo 1. januarja, saj predvsem v državah članicah zakonodajni postopki trajajo različno dolgo.
Vlagati le v donosne projekte
Težava je v tem, da želi evropska komisija zavarovalnicam, ki na trgu iščejo priložnost za investiranje sredstev, zbranih s premijami premoženjskih, življenjskih in pokojninskih zavarovanj (gre za nekaj tisoč milijard evrov na evropski ravni), omogočiti, da bi vlagale tudi v projekte na področju infrastrukture, za katere primanjkuje bančnega financiranja. Banke, katerih veliko večino smo v Evropi v minulih letih neposredno ali posredno sanirali davkoplačevalci, namreč zaradi svojih težav ne odobravajo toliko posojil, kot bi jih potrebovalo gospodarstvo.
Na drugi strani pa je zavarovalniška regulativa Solventnost 2, ki stopa v veljavo s 1. januarjem 2016, zavarovalnicam v želji po večji varnosti njihovih naložb predpisala, da morajo za naložbe v tvegane projekte (kamor sodi tudi velik del infrastrukture) oblikovati več rezervacij.
Povedano drugače, v novem regulatornem okolju se bo zavarovalnicam izplačalo vlagati le v zelo donosne projekte, saj bodo le tako lahko pokrile večje angažiranje svojega lastniškega kapitala. V sedanjem okolju nizke gospodarske rasti in izjemno nizkih obrestnih mer pa vse bolj do izraza prihaja problem, da je visokodonosnih investicijskih priložnosti malo.
Bolj predvidljivo tveganje
»Trenutno so zavarovalnice, ki bi želele investirati v javne infrastrukturne projekte, na primer v avtoceste, podvržene enakim zahtevam po oblikovanju kapitalskih rezervacij, kot če bi vlagale v podjetniške projekte. Ob tem pa imajo infrastrukturni projekti praviloma bolje predvidljive prihodnje donose oziroma denarni tok, zato je bolj predvidljivo tudi tveganje,« je povedal predstavnik evropske komisije.
Ko bodo sprejeta dopolnila k ureditvi Solventnost 2, bodo zavarovalnice denar zavarovancev lažje usmerjale v t. i. »kvalificirano infrastrukturo«. Tukaj ne gre za infrastrukturna področja, pač pa za to, ali posamični projekti ustrezajo kriterijem, ki jih evropska komisija predlaga v spremembah Solventnosti 2.
Zagotovila za poplačilo vlagateljev
Zavarovalnice bodo lahko vlagale v projekte, kjer je (pravna) oseba, ki izvaja projekt, sposobna izpolniti finančne obveznosti tudi v tistih stresnih razmerah, ki so pomembne za projekt. Druga zahteva je, da bo moral biti denarni tok projekta, ki je na voljo za odplačevanje dolga in morebitno izplačevanje dividend, predvidljiv.
Tretja skupina zahtev pa se nanaša na to, da mora biti upravljanje družbe, ki vodi projekt, in premoženja samega urejeno tako, da vlagatelji uživajo visoko stopnjo zaščite. Na primer, če bo šlo za projekt, kjer za uporabo ne bo plačevalo veliko število uporabnik, pač pa bo nastopal en sam velik kupec izdelkov ali storitev, potem bo morala finančna konstrukcija projekta vsebovati zagotovila, da bodo vlagatelji poplačani tudi v primeru, če se bo kupec predčasno umaknil. Družba, ki projekt vodi, bo prav tako morala zagotoviti rezervni sklad ali primerljiv finančni inštrument, ki bo zagotavljal ustrezno financiranje obratnega kapitala.
