Tiskane izdaje
Pred začetkom končnice pogajanj o prihodnjem sedemletnem (2014-2020) proračunu na vrhu EU konec tedna izhodiščni položaj Slovenije ni najboljši.
»Naš ključni cilj je, da še naprej ostanemo neto prejemniki (iz proračuna dobivamo več, kot vplačamo vanj),« je v Bruslju po pogajanjih s kolegi iz drugih članic povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar.
Zlasti na področju kohezije (politika zmanjševanje razlik med članicami s financiranjem različnih projektov v manj razvitih regijah) naj bi bili rezi še posebno globo
Glede na zadnji predlog predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya bi Slovenija utegnila izgubiti kar štirideset odstotkov denarja v primerjavi z obdobjem 2007-2013. V njem je za Slovenijo namenjenih okoli 4,2 milijarde evrov kohezijskega denarja.
»To (zmanjšanje za okoli 1,7 milijarde) je za nas nesprejemljivo,« je pojasnil Senčar. Kljub precejšnjemu zmanjšanju da po Rompuyevem predlogu še vedno imeli položaj neto prejemnice. Ker se obetajo še precejšnji rezi proračunskega kolača na področju razvoja podeželja, ki ima za Slovenijo bo položaj predvidoma še težji.
Slovenija glede rezov po Senčarjevih besedah pričakuje primerljivo obravnavo, kot jo bodo imele primerljive članice. To so načeloma: novinke, bolj razvite novinke in manj razvite stare članice.
Zmanjšanje količine denarja, ki ga bo Slovenija dobila iz Bruslja, je tako posledica zviševanja razvitosti kakor tudi splošnega varčevanja v EU. Če se bodo izpolnile želje glavnih neto plačnic, ki zahtevajo še večje reze v okoli tisočmilijardnem proračunu EU, bi bil položaj še težji
