Tiskane izdaje
Glavno sporočilo Bruslja je: po recesiji z dvojnim dnom, ki je sledila finančnih krizi leta 2008, imamo prava znamenja trajnejšega okrevanja tako v EU kot tudi v območju evra. Letos bosta v recesiji le še Ciper (znižanje BDP za 4,8 odstotka) in Hrvaška (minus 0,6 odstotka), ki se spopada že s šestim letom krčenja gospodarstva. Podpredsednik evropske komisije Siim Kallas, ki med volilno kampanjo nadomešča gospodarskega komisarja Ollija Rehna, je prepričan, da »reformna prizadevanja v članicah in v EU sami prinašajo rezultate«.
Odločilno tudi povečevanje domačega povpraševanja
Gospodarstvo v območju evra naj bi letos zraslo za 1,2 odstotka, prihodnje leto pa še za pol odstotne točke. V celotni EU bodo gibanja še nekoliko boljša (1,6 in 2 odstotka). Najvišja bo rast v baltskih državah, na Poljskem, v Romuniji, na Švedskem, v Britaniji, Luksemburgu. Nemčija bo nadaljevala robustno 1,8-odstotno rast, Francija z enim odstotkom zaostaja. Tudi vse države v kriznih programih na čelu z Grčijo bodo nad ničlo. Helenski republiki se obeta še zmanjšanje nezaposlenosti, s 27,3 odstotka lani na 24 odstotkov prihodnje leto.
K večji rasti v EU bosta pripomogla zunanje okolje (kljub nižjim pričakovanjem v hitro rastočih gospodarstvih in Rusiji) in tudi povečevanje domačega povpraševanja kot znamenje trdnejšega okrevanja. V Bruslju kot največje tveganje za prihodnjo gospodarsko rast obravnavajo ponovno izgubo zaupanja, ki bi bila posledica zastoja v izvajanju reform. Kallas je opozoril tudi na zaplete v odnosih z Moskvo glede Ukrajine, ki bi utegnili negativno vplivati na evropsko gospodarstvo, predvsem na države, ki so tesno gospodarsko prepletene z Rusijo.
Na področju javnofinančnih primanjkljajev Bruselj pričakuje nadaljevanje njihovega zmanjševanja. Letos naj bi v EU in območju evra povprečno znašali 2,5 odstotka, delež dolgov v BDP se bo ustavil pri 90 odstotkih. Med evrskimi državami bodo nad triodstotno maastrichtsko mejo Irska, Španija, Francija, Ciper, Portugalska in Slovenija. Sive lase bruseljski evrokraciji dela Francija, saj ji predvidoma prihodnje leto še ne bo uspelo zmanjšati proračunskega primanjkljaja v skladu z danimi zavezami (pod tri odstotke). Bruselj za prihodnje leto napoveduje primanjkljaj v višini 3,4 odstotka BDP: socialistična vlada v Parizu sicer napoveduje višjo rast in nižji primanjkljaj kot Bruselj. Negotovo je tudi, ali bo predsedniku Françoisu Hollandu uspelo streti upor nasprotnikov na čelu s sindikati in izpolniti varčevalne načrte (50 milijard do leta 2017). Poleg tega so v Parizu začeli spet vznemirjati Berlin z zahtevo po nižjem tečaju evra. Njegova visoka vrednost velja za enega od dejavnikov, ki zmanjšuje konkurenčnost francoske industrije in posledično zmanjšuje zaposlenost. A Bruselj kot pot do več služb in trdnejše rasti priporoča Franciji – znižanje stroškov dela.
Še ena »zgodba o uspehu«
Voditelji evropske komisije in območja evra so se ob odločitvi Portugalske, da ob koncu triletnega rešilnega programa, vrednega 78 milijard evrov, čez deset dni ne zaprosi za previdnostno posojilo kriznega sklada ESM, trepljali po ramenih. »Sprejeli so pravilno odločitev,« je ocenil prvi človek evrske skupine Jeroen Dijsselbloem. Od vlade Pedra Coelha pričakujejo nadaljevanje reformne usmeritve, ki bo državi zagotovila trdno gospodarsko rast. Pred Portugalsko sta iz rešilnega programa izstopili Irska in Španija, v njem pa sta še Grčija in Ciper. V zameno za pomoč s poceni posojili je Portugalska morala zategniti pas in sprejeti reforme. Komisija ji za letos in prihodnje leto napoveduje rast v višini 1,2 in 1,5 odstotka, brezposelnost naj bi se z lanskih 16,5 prihodnje leto znižala na 14,8 odstotka.
