Tiskane izdaje
Ljubljana − Evropska komisija poziva države članice, naj predlagajo projekte za izboljšanje evropskih prometnih povezav, so sporočili s predstavništva evropske komisije v Sloveniji.
Za projekte bo na voljo 11,9 milijarde evrov evropskih sredstev, kar je po podatkih predstavništva »do zdaj največji znesek evropskih sredstev, dodeljenih za prometno infrastrukturo«. Države članice morajo ponudbe oddati do 26. februarja 2015.
Prihodnji teden o denarju, ki ga lahko dobi Slovenija
»Sredstva bodo osredotočena na devet glavnih prometnih koridorjev, ki bodo skupaj sestavljali osrednje prometno omrežje in delovali kot gospodarska gonilna sila enotnega trga. S sredstvi se bodo odpravila ozka grla in korenito spremenile povezave med vzhodom in zahodom, poenostavil pa se bo tudi čezmejni promet za podjetja in državljane po vsej Evropski uniji,« sporočajo iz slovenskega predstavništva evropske komisije.
Dodajajo še, da so sredstva EU, ki so v obdobju od leta 2014 do 2020 namenjena prometu znotraj novega instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), potrojila na 26 milijard evrov, saj so v obdobju od leta 2007 do 2013 znašala osem milijard evrov.
»Novo osrednje omrežje, ki bo dokončano do leta 2030, bo z železnicami in cestami povezalo 94 glavnih evropskih pristanišč, z železnicami pa 38 ključnih letališč. Prav tako bo posodobljenih 15.000 kilometrov železniških prog za hitre vlake ter izvedenih 35 čezmejnih projektov za zmanjšanje ozkih grl,« še sporočajo iz slovenskega predstavništva evropske komisije.
V sredo, 17. septembra, ob 11.00 uri bo predstavništvo evropske komisije v Sloveniji pripravilo srečanje z novinarji, na katerem bodo pojasnili, »koliko denarja lahko dobi Slovenija in za katere projekte na področju prometnih povezav bo mogoče dobiti finančna sredstva EU«.
Slabe uvrstitev za Slovenijo v poročilu o industrijski konkurenčnosti
Evropska komisija je danes objavila tudi letno poročili o industrijski konkurenčnosti v Evropski uniji. »V njem postavlja v ospredje potrebo po sprejetju odločnih ukrepov evropske unije (EU) in držav članic ter številne konkurenčne prednosti industrije EU, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za spodbujanje gospodarske rasti kljub težkim gospodarskim razmeram,« poročilo na kratko povzemajo v slovenskem predstavništvu.
Komisija ugotavlja, da se države članice EU glede na industrijsko konkurenčnost razlikujejo, še sporočajo iz predstavništva evropske komisije v Sloveniji: »Med države z visoko in naraščajočo konkurenčnostjo spadajo Nizozemska, Nemčija, Danska in Irska. Države članice s skromno in stagnirajočo ali upadajočo konkurenčnostjo so Slovenija, Bolgarija, Hrvaška, Malta in Ciper.«
Države članice z visoko, a stagnirajočo ali upadajočo konkurenčnostjo so Belgija, Združeno kraljestvo, Avstrija, Francija, Italija, Luksemburg, Švedska in Finska.
Države članice s skromno, a naraščajočo konkurenčnostjo so Estonija, Litva, Španija, Latvija, Češka, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Grčija.
