Evropa meni, da bodo ZDA z davki diskriminirale

Ljubljana, New York – Nastajajoča ameriška davčna reforma vsebuje ukrepe, ki bodo lahko vplivali na konkurenčnost evropskih podjetij na ameriškem trgu, pomenijo pa lahko tudi kršitev pravil, dogovorjenih znotraj Svetovne trgovinske organizacije (WTO), so prepričane vodilne evropske države in evropska komisija.

Evropejci, ki so minuli teden pisali protestno pismo v Washington, opozarjajo, da bi načrtovana davčna reforma z nenavadnimi rešitvami utegnila pripeljati do motenj v mednarodni trgovini. Prvi pereč problem je načrtovana dodatna obdavčitev nakupov (s posebnim poudarkom na storitvah, ki so povezane z intelektualno lastnino), ki jih podjetja s sedežem v ZDA opravijo pri podjetjih v tujini. Uradni namen spremembe je v tem, da želi vlada ZDA ameriškim korporacijam preprečiti zmanjševanje obdavčljive osnove doma, saj je med naročili, ki se opravljajo iz tujine, lahko tudi določen delež takih, ki so fiktivne ali vsaj previsoko vrednotene, kar omogoča odliv dobička v tujino.

Evropska unija pa o tem ukrepu trdi, da bo prizadel poslovanje podružnic evropskih korporacij v ZDA, ki določen del blaga in storitev naročajo v Evropi. Če bodo na te transakcije prisiljene plačevati še 10-odsotni dodatni davek, se bo zmanjšala njihova konkurenčnost. Hkrati pa bo postalo ceneje naročati v ZDA, kar po oceni EU pomeni, da ZDA s spremembami v davčni zakonodaji uvajajo neupravičeno prednost za ameriška podjetja.

Tveganje za avtomobilsko verigo

»Bojazen je, da bi ta predlog škodoval ameriških družbam, ki uvažajo blago iz svojih proizvodnih lokacij v tujini. Te družbe v tujini bi lahko še vedno bile obdavčene, kot da so ameriški pravni subjekti. To bi naredilo škodo mednarodnim verigam vrednosti, saj bi se ekonomika takih poslovnih modelov lahko znatno spremenila. Na drugi strani bi lahko druge države sprejele protiukrepe proti ameriškim družbam. Tu sta najbolj izpostavljeni avtomobilska veriga (uvoz delov iz Mehike, Kanade) in trgovina (uvoz tekstila iz Kitajske). Najmanj, kar je, bi lahko to na kratek rok dvignilo cene uvoznih izdelkov, kar bi spodbudilo rast cen v ZDA. Na srednji rok pa bi lahko sledila premik proizvodnje v ZDA in celo trgovinska vojna,« je v pogovoru za Delo opozoril Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS.

Živčnost v mednarodni skupnosti je velika, saj so evropske države problematiko, ki po njihovi presoji krši tudi uveljavljene mehanizme, po katerih teče mednarodna trgovina, minuli teden izpostavile tudi na ministrskem srečanju WTO. Prepričane so, da nastajajoči davčni ukrepi na nekaterih področjih prinašajo dvojno obdavčenje, nedovoljeno državno pomoč domačim podjetjem in diskriminacijo tujih družb. Ukrepe ZDA, ki se vse bolj umikajo iz multilateralnih mehanizmov (že nekaj mesecev na primer blokirajo izvolitev nekaterih sodnikov arbitražnih teles WTO), kritizirajo tudi Kitajska in druge države, zato WTO na ministrski ravni prejšnji teden ni sprejel nobenih sklepov.

Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Foto: Leon Vidic/Delo

Ugodnejši prenos dobičkov

Pomembna sprememba, ki lahko zamaje obstoječo ureditev, je tudi predlog, da bi ameriške korporacije pod bistveno ugodnejšimi pogoji kot danes v domovino prenesle dobičke iz tujine. Najuspešnejša ameriška podjetja imajo v tujini sklade zadržanih dobičkov, ki so vredni 2600 milijard dolarjev. Za primer, da se podjetje odloči dobičke prenesti v domovino, predlaga davčna reforma osemodstotno obdavčitev likvidnih sredstev in 15,5-odstotno obdavčitev denarnih tokov, kar je bistveno manj od zdaj veljavnih 35 odstotkov.

»Obstaja strah, da bi repatriirani denar ustvaril nova delovna mesta v ZDA in da bi se raven ameriških izhodnih investicij znižala. Predlagani davek, ki preprečuje znižanje davčne osnove, bi lahko ogrozil evropske finančne institucije v ZDA. Nekaj formulacij pri davkih je tudi v nasprotju z ameriško pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja. To bi lahko znižalo mednarodne finančne tokove. V ozadju predloga se morda skriva tudi pritisk ZDA, da se postopki proti največjim ameriškim IT-nacionalkam ustavijo. Francija denimo predlaga davek, ki bi ga Apple, Google in ostali plačali v Evropi glede na ustvarjeni promet ter ne glede na dobiček,« je komentiral Ivanc.

Amortizacija v prvem letu?

Naslednji vir potencialnih nesoglasij med Evropo in ZDA je tudi predlog, po katerem bi podjetja s sedežem v ZDA velik del kapitalskih vlaganj v osnovna sredstva lahko prenesla v stroške poslovanja v celoti že v prvem letu. Za ta postopek, ki mu pri nas pravimo amortizacija, je praviloma predpisano nekajletno obdobje (v ZDA največkrat pet let). Prehod na takojšnjo amortizacijo (ki zmanjšuje osnovo za obračun davka na dobiček) bi po prepričanju podjetij iz EU na sporen način izboljšal investicijsko okolje v ZDA.

Generalni direktor WTO Roberto Azevedo. Foto: Reuters

Najbolj očiten ukrep – znižanje stopnje korporacijskega davka s 35 na 21 odstotkov – je na prvi pogled še najmanj kontroverzen. Večina evropskih držav ima namreč ta davek že danes bistveno nižji, v Sloveniji je na primer 19-odstoten. Drug vidik tega ukrepa pa je, da lahko zaradi njega ameriške korporacije pričakujejo višje dobičke, kar jih bo v primerjavi z evropskimi tekmeci naredilo privlačnejše v očeh mednarodnih vlagateljev v delnice in obveznice.

Republikanci potrjujejo razžrto reformo

ZDA se v prihodnjih dneh obeta sprejetje najobsežnejših sprememb davčne zakonodaje v treh desetletjih. Republikanska večina v kongresu je konec tedna z zadnjimi popravki predloga zbrala zadostno podporo v senatu, da bo ta potrjen.

Obsežno znižanje davkov bo v prihodnjih desetih letih prineslo za 1500 milijard manj davčnega bremena za podjetja in posameznike ter spodbudilo gospodarsko rast (republikanska razlaga) oziroma za toliko povečalo javni dolg, pri čemer naj bi smetano pobrali podjetja in najbolj premožni (očitki demokratov). Po anketah sodeč, v javnosti prevladuje mnenje slednjih, v različnih merjenjih od dve tretjini do tri četrtine vprašanih meni, da je zakon napisan predvsem v korist premožnim.

Evropa od Trumpove ZDA pričakuje, da davčna reforma ne bo diskriminatorska. Foto: Reuters

Petkova različica davčno stopnjo za podjetja znižuje s 35 na 21 odstotkov, znižane so tudi davčne stopnje posameznih davčnih razredov za prebivalce, najvišja bo z 39,6 odstotka znižana na 37 odstotkov. Nihče ne zanika, da nabuhla davčna zakonodaja ZDA potrebuje temeljito preobrazbo, toda reforma je po tednih lobiranja podobna mečarici v noveli Starec in morje – je le še obžrto truplo. Ni se dotaknila večine davčnih olajšav, zapira nekaj davčnih lukenj, a odpira številne nove, razgubila se je ključna zaveza po poenostavitvi, znamenita obljuba o »14 vrsticah davčne napovedi na dopisnici«.

Sfižena reforma je po eni strani posledica globoke politične delitve, saj se še ni zgodilo, da opozicija – tokrat demokrati – ne bi sodelovala pri preoblikovanju davkov, po drugi strani pa doslej izjemno neučinkovite vladavine desnice, ki kljub predsedniku v Beli hiši, večini v kongresu in na vrhovnem sodišču nima vidnejših dosežkov. Zato so izpolnitev obljube o preoblikovanju (znižanju) davkov potrebovali tako rekoč za vsako ceno, da pred jesenskimi kongresnimi volitvami poskušajo upravičiti svoje delo. To pa je precej olajšalo delo več tisoč lobistom.