Tiskane izdaje
Ljubljana – Zdaj še ni mogoče reči, ali so borzni pretresi na Kitajskem uvod v novo svetovno krizo a la Lehman Brothers, si pa Evropa zdaj ne more privoščiti, da Kitajska in trgi v razvoju zaidejo v popolno recesijo, pravi glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik.
Po dramatičnem ponedeljku in četrtku na kitajskih borzah in znižanju vrednosti valute so tudi tečaji evropskih, japonskih in drugi delnic danes zdrknili na rekordno nizke ravni. Se, kot pravi George Soros, ponavlja leto 2008, so kitajski pretresi res zanetili novo svetovno finančno krizo kot se je zgodila po padcu Lehman Bothers?
Za zdaj je o tem še prezgodaj soditi. Da, leto 2016 se je začelo zelo slabo in če smo čisto iskreni, se je tudi leto 2015 končalo slabo, čeprav je bilo to v celoti v redu leto. Kako velik bo kitajski pretres, bo odvisno od tega, kako se bo nadaljeval. Če bo sledil niz dobrih makroekonomskih podatkov iz Kitajske, se bodo strasti pomirile in s tem se bodo pomirili tudi trgi, tako surovinski kot delniški. In potem nas spet čaka odboj [navzgor]. Lani avgusta in septembra je bil velik preplah prav tako zaradi kitajskih delnic, pa se je čez nekaj mesecev to popolnoma pozabilo.
Če pa bi sledil niz slabih ekonomskih podatkov in če bi Kitajska še naprej na napačen način omejevala prodajo delnic in paniko, pa žal lahko sledi tudi slabše ekonomsko stanje na Kitajskem, kar bi se poznalo tudi evropskemu in ameriškemu gospodarstvu in tudi kapitalskim trgom. Da bi bilo to leto razmeroma v redu, bi se morala cena nafte stabilizirati, mogoče tudi na višji ravni kot je zdaj, kitajski gospodarski podatki bi se morali umiriti in tudi rast dolarja bi se morala končati. Izpolnitev teh pogojev bi bilo dobro znamenje, po katerem lahko pričakujemo, da bodo dobri ekonomski temelji zagrabili.
Kako trdni pa so zdaj evropski gospodarski temelji?
So bolj trdni kot temelji številnih držav v razvoju. Dolgovi evropskih držav so v evrih, delovanje evropske centralne banke pa pomeni, da bodo obrestne mere ostale nizke. To olajša breme dolga. Je pa gospodarska rast v evrskem območju relativno šibka, pod dvema odstotkoma. To je sicer bolje kot pred nekaj leti, a nad tem ne moremo biti navdušeni, reforme se bodo morale nadaljevati. Glavni problem, ki ga vidim, pa je, da si v Evropi s takim dolgom in gospodarsko rastjo, ki ju imamo, zdaj pač ne moremo privoščiti, da trgi v razvoju (kot je npr. kitajski, op. p.) popolnoma zaidejo v recesijo. Skratka, nimamo varnostne rezerve.
Kaj so glavni vzroki za borzno paniko na Kitajskem?
Tu je več stvari, kitajski vlagatelji so še relativno mladi in vlada jih je hotela celo nekako spodbujati, da prihajajo na trg. Mladi vlagatelji, ki nimamo toliko zgodovine kapitalskih trgov, smo žal bistveno bolj podvrženi evforiji ali paniki kot razviti trgi, pa že ti so. Pri tujih vlagateljih na Kitajskem pa je pomembna negovost, saj je vedno vprašanje, koliko podatki res držijo. Ker tega ne morejo oceniti, so toliko bolj panični.
Vemo, da je bilo na Kitajskem kar nekaj škandalov glede bilanc. Po drugi strani tudi vemo, da je Kitajska zelo kompleksna država, ki prehaja iz komunizma v kapitalizem, iz prozvodne ekonomije v ekonomijo storitev. Velika težava je prilagoditev pričakovanj vlagateljev, ko se morajo sprijazniti, da rast ni več desetodstotna, pač pa le šestodstotna, kar je sicer še vedno navdušujoče.
Kaj priporočate slovenskim investitorjem v teh negotovih razmerah? Kako naj uravnotežijo tveganja in priložnosti?
Kratkoročno – zaradi negotovosti glede Kitajske in odločitev ameriških Federal Reserve –, vlagateljem priporočamo, da imajo nekaj več sredstev v denarju in da vnovčijo naložbe, kjer so v preteklih letih dosegli dober donos. Na ta način se lahko deloma ubranijo pred morebitnimi padci, deloma pa imajo nekaj denarja na strani in lahko potencialne prihodnje padce izkoristijo za nakupe. Slej ko prej bo namreč prišlo do odboja. Žal pa bo treba biti skozi vse leto kar precej previden.
Pred tremi ali štirimi leti se je lahko dalo nasvet: češ kupi in drži, saj bosta dobiček in gospodarstvo rasla, ker bodo centralne banke podpirale rast. Zdaj se to obdobje končuje in bo treba biti zelo previden. Investitorji se bodo morali naučiti unovčevati dobičke in hitro reagirati.
Kako bodo aktualna politična tveganja (varnostna in begunska kriza v EU, t. i. brexit, napetosti med Iranom in Saudsko Arabijo, težave držav BRIK itd.) krojila naložbe? Je pričakovati beg kapitala iz EU na varno, krepitev dolarja?
Ta politična tveganja so se nakopičila in se bo treba nanje navaditi. Če bi recimo begunska kriza privedla do spremembe Schengna in s tem do redefinicije EU, lahko to ponovno sproži vprašanje kot ob prvi grški krizi, ali bo evroobmočje sploh preživelo. Ko se je močno dvomilo v evroobmočje, so tujci bežali v ZDA na varno. Če se bo zdaj začelo ponovno dvomiti v evro, se bo zgodilo nekaj podobnega.Veliko kapitala bi zbežalo iz Evrope v ZDA.
Še posebej, ker je zdaj veliko ameriškega kapitala v evropskih delnicah, ta kapital je že tukaj in kriza bi ga lahko preplašila. Zato bi se ti vlagatelji lahko zatekli v ZDA, ki je tradicionalen trg ali pa na Japonsko, če bo njihova abenomika bolj uspešna.
Poleg evropskih tveganj in brexita je še cel val manjših kriz, ki se poznajo tudi v Evropi (Sirija, Bližnji vzhod): teh kriznih žarišč bo vedno več, in tudi obdobje ameriške hegemonije se po moji oceni končuje. To posledično pomeni bistveno bolj turbulentno dogajanje. Kapitalski trgi sovražijo negotovost, zato bomo ob krizah večkrat na preizkušnji ali nekaj prodati ali ne in donosi bodo bistveno bolj volatilni.
