Tiskane izdaje
»Evropska komisija vlado svari: če ne privatizirate NLB, bodo državna jamstva NLB za vračilo odškodnin hrvaškim varčevalcem LB šteta za novo državno pomoč, ta pa ne bo dovoljena. To pomeni, da jo bo NLB morala vračati,« pismo neuradno povzemajo Finance.
Medtem Evropska centralna banka (ECB) privatizacijo menda pogojuje z izplačilom dividend. »Vemo, koliko obveznosti lahko pade na banko, te pa bi lahko načele njeno kapitalsko vzdržnost,« so po neuradnih navedbah Financ zapisali v ECB.
Če bi Slovenija NLB privatizirala, jo lahko zaščiti pred pravnomočnimi zahtevki ali izvršbami hrvaških sodišč v sporu glede nerešenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, za katere Slovenija vztraja, da so stvar nasledstva po nekdanji skupni državi.
Evropska komisija bi lahko odločila, da je bila državna pomoč leta 2013 nezakonita in bi banka morala v proračun vrniti 1,55 milijarde evrov. Če bi morala vrniti še državna jamstva za slaba posojila in približno pol milijarde evrov, na kolikor so ocenjeni zahtevki s hrvaške strani, bi to skupaj naneslo 2,5 milijarde evrov, so izračunale Finance.
Cerar: »Dezinformacije in ugibanja«
Slovenski premier Miro Cerar ni seznanjen z obstojem ali vsebino pisem ECB in evropske komisije glede privatizacije NLB. Po končanem vrhu EU je ocenil, da ima evropska komisija, tako kot tudi Slovenija, trdo pogajalsko stališče. »To je v tej fazi pogajanj normalno, a v prihodnjih mesecih bomo morali najti skupno rešitev, kot so jo začrtale zaveze,« je povedal.
Vsekakor davkoplačevalci ne bi smeli biti ponovno oškodovani zaradi prenesenih deviznih vlog ali kakšnih drugih tveganj. Zaradi tega je bil tudi sprožen postopek sprememb zavez. »To komisija razume, a moramo priti do skupne točke,« je ocenil.
Do rešitve bi po njegovem moralo priti razmeroma kmalu. Konkretnih navedb iz domnevnih pisem ni hotel komentirati, češ, »marsikaj se navaja, tudi uganjuje, domneva.« Za pogajalski proces po njegovem mnenju ni dobro odzivanje na takšne dezinformacije in ugibanja.
Iz evropske komisije so sporočili, da so v rednih stikih s slovensko vlado.
Na splošno po pravilih EU sicer velja, da če država članica preprosto prevzame stroške podjetja, vključno s stroški, ki izhajajo iz sodnih postopkov, bi se to načeloma štelo za državno pomoč.
Kljub temu je v kontekstu prodajnega procesa splošna tržna praksa, da prodajalec lahko ponudi določena jamstva, da omogoči prodajo ali da optimizira prodajno ceno. Torej: če država članica kot del prodaje ponudi jamstva, kakršna bi ponudil tudi zasebni prodajalec, se to ne šteje v državno pomoč.
