Tiskane izdaje
Bruselj − Evropa vstopa v četrto leto okrevanja, zmerna rast se bo nadaljevala, a svetovni izzivi pomenijo zanjo vse večje tveganje, ugotavlja evropska komisija v zimski gospodarski napovedi, ki je nekoliko slabša od jesenske. Območju evra za letos napoveduje 1,7-odstotno rast, prihodnje leto 1,9-odstotno, celotni EU pa 1,9- oziroma dveodstotno.
Komisija je nekoliko poslabšala novembrsko gospodarsko napoved, po kateri naj bi območje z evrom letos imelo 1,8-odstotno in leta 2017 1,9-odstotno rast, EU pa dvoodstotno in 2,1-odstotno rast.
Rast poganja zlasti potrošnja, med pozitivnimi dejavniki komisija izpostavlja nizke cene nafte, ugodne pogoje financiranja in nizko vrednost evra.
Glavna tveganja za evropsko gospodarstvo pa so upočasnjena rast na Kitajskem in drugih rastočih trgih, šibka svetovna trgovina ter geopolitična negotovost v evropski soseščini.
Grčija je še vedno edina v rdečih številkah, letos pričakujejo 0,7-odstotni padec BDP, medtem ko ji za prihodnje leto komisija napoveduje 2,7-odstotno rast. Največjo, 4,5-odstotno rast bo letos menda imela Irska.
Nadaljnje padanje cen nafte znižuje inflacijo. Območju z evrom komisija za letos napoveduje le 0,5-odstotno inflacijo, največji padec cen pa bo letos beležila Slovenija (−0,3 odstotka).
Suspenz schengna lahko ogrozi rast
Evropska komisija je danes v zimski gospodarski napovedi opozorila, da lahko suspenz schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah in neučinkovito soočanje z migracijskimi izzivi ogrozita zmerno gospodarsko rast v Evropi.
»Širši suspenz schengna in ukrepi, ki ogrožajo dosežke notranjega trga, lahko potencialno negativno vplivajo na gospodarsko rast,« piše v zimski gospodarski napovedi.Če se EU ne bo učinkovito soočila s političnimi izzivi, kakršni so migracijski tokovi, lahko to zavre rast, še opozarja komisija ter dodaja, da lahko javno zaznavanje povečanega števila beguncev negativno vpliva na gospodarsko zaupanje in zniža zasebno potrošnjo.
Komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je povedal, da nimajo novih številk o vplivu migracij na gospodarstvo, in ponovil jesensko oceno, da naj bi migracijski tokovi bruto domači proizvod EU do leta 2017 povečali za od 0,2 do 0,3 odstotka.
BDP tistih članic Unije, ki bodo gostile begunce, pa naj bi se po Moscovicijevih besedah povečal za okoli 0,5 odstotka. Pri tem je ponovil, da bo gospodarski učinek odvisen zlasti od uspešnosti prizadevanj za integracijo beguncev.
Vrtoglavi stroški
Podrobne analize stroškov zamrznitve schengna Evropska komisija še ni napravila, je pa v zadnjih tednih večkrat opozorila, da bi bili stroški neschengna vrtoglavi.
Moscovici je danes ponovil to opozorilo. Tveganja, povezana s schengnom, niso le politična, ampak tudi gospodarska, zato ga je treba reformirati in okrepiti, nikakor pa zlomiti, je poudaril.
Komisar iz Francije je pri tem spomnil na študijo, ki jo je v sredo objavil francoski think tank France Strategie. Študija kaže, da bi schengen s ponovno uvedbo nadzora na mejah v desetletju izgubil 0,79 odstotka BDP ali 110 milijard evrov.
Komisija v zimski napovedi tudi navaja, da je Slovenija v zadnjem četrtletju lansksega leta imela velik tranzit migrantov, ki je predstavljal približno 18 odstotkov prebivalstva, in da je izdatke, povezane z migracijami, delno pokrila z izrednimi sredstvi iz skladov EU.
Slovenija: izdatki zaradi migracijskih tokov 0,3 odstotka BDP
Slovenske oblasti pričakujejo, da se bodo migracijski tokovi nadaljevali tudi letos, in ocenjujejo, da bodo z njimi povezani izdatki znašali okoli 0,3 odstotka BDP več, kot so predvideli v osnutku proračunskega načrta, piše v napovedi komisije.
Slovenske oblasti po navedbah komisije tudi pričakujejo, da bo to v glavnem pokrito s plačili iz skladov EU in mednarodnih organizacij ter da bo neto učinek v tem letu 0,1 odstotka BDP.
