Tiskane izdaje
»Načrt prestrukturiranja kaže, da bosta združeni Banka Celje in Abanka sposobni živeti. Zagotovili smo tudi, da je davkoplačevalski denar uporabljen samo v potrebni višini in da bo delitev bremen primerna,« je v sporočilu zapisala evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Verjame, da bo odločitev evropske komisije pripomogla k utrditvi zaupanja v slovenski bančni sektor, piše STA.
Komisija je decembra lani in januarja letos odobrila državni kapitalski injekciji v Abanko, pri čemer se je Slovenija zavezala, da bo združila Banko Celje in Abanko ter komisiji posredovala načrt prestrukturiranja združene banke.
Slovenija je 15. oktobra letos prijavila načrt prestrukturiranja za Banko Celje do konca leta 2015 in za združeno banko od leta 2016 do konca leta 2019. Načrt obsega dokapitalizacijo v višini 190 milijonov evrov ob hkratnem prenosu slabih terjatev Banke Celje v bruto višini 411,5 milijona evrov na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), piše komisija.
Skladno z zavezami Slovenije bo Banka Celje in nato združena banka omejila obseg aktivnosti na osnovno dejavnost, izboljšala korporativno upravljanje in upravljanje tveganj, Banka Celje bo bilance očistila s prenosom slabih terjatev na DUTB.
Po načrtih naj bi združena banka dobila vzdržen poslovni model, ki bo zagotovil njeno dolgoročno preživetje. Poleg tega bodo pri kritju stroškov sanacije sodelovali delničarji in imetniki podrejenega dolga skladno s svojimi deleži.
Glede na to je evropska komisija sklenila, da je načrt prestrukturiranja Banke Celje in prestrukturiranja po združitvi z Abanko skladen s pravili državne pomoči za prestrukturiranje bank v času krize, še piše komisija.
Vlada je ukrepe za krepitev stabilnosti Banke Celje − dokapitalizacijo, prenos dela slabih terjatev na DUTB ter izdajo državnega poroštva DUTB − potrdila na seji 11. decembra.
Dokapitalizacija se bo izvedla z vplačilom navadnih delnic banke v znesku 190 milijonov evrov, in sicer z denarnim vložkom v višini okoli 95 milijonov evrov in v obliki državnih obveznic v višini okoli 95 milijonov evrov.
Uprava banke je vlogo za odobritev državne pomoči oddala konec aprila, potem ko ji od obstoječih lastnikov oziroma zasebnih vlagateljev ni uspelo zbrati najmanj 160 milijonov evrov dodatnega kapitala, kolikor je od nje zahtevala Banka Slovenije, in potem ko je vlada ocenila, da je primerna za ukrepanje po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
Glede na navedbe komisije se imetnikom podrejenih obveznic Banke Celje obeta usoda lastnikov podrejenega dolga drugih že podržavljenih bank NLB, NKBM, Abanke in obeh manjših bank v likvidaciji, Probanke in Factor banke. Sprva naj bi predlog državne pomoči za Banko Celje vključeval tudi predlog konverzije dela podrejenih obveznic v delnice banke, a v Bruslju menda temu niso naklonjeni.
Vlada je na omenjeni seji soglašala tudi s seznamom slabih terjatev, ki jih bo banka prenesla na DUTB, in za s tem povezane obveznosti DUTB izdala državno poroštvo v višini do 127 milijonov evrov.
Načrt predvideva tudi prodajo državne naložbe v združeni Abanki in Banki Celje. Sklep o izstopu države iz lastništva bodoče združene banke mora potrditi DZ.
