Tiskane izdaje
Po uradnem mnenju komisije naša država ni v celoti izpolnila zahtev, saj je v skladu z ukrepom reforme trga sladkorja in odločitvijo lastnikov ormoške tovarne o ukinitvi pridelave le delno odstranila proizvodne zmogljivosti. Ker ni bil porušen silos za skladiščenje sladkorja, zahtevajo vračilo četrtine izplačanega zneska pomoči za razgradnjo. Slovenija se s stališčem komisije ne strinja in bo zadevo predložila v obravnavo njenemu spravnemu organu, pravijo na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP).
Opustitev proizvodnje sladkorja in pridelave sladkorne pese v Sloveniji je potekala v okviru reforme trga s sladkorjem, v kateri so tovarne sladkorja, ki so nadaljevale s proizvodnjo sladkorja, v sklad za reformo vplačevala namenska sredstva za zaprtje sladkornih tovarn, kjer so se lastniki za to odločili.
Odločitev lastnikov Tovarne sladkorja Ormož je bila popolna ukinitev proizvodnje sladkorja, kar je pomenilo razgradnjo proizvodnih zmogljivosti in izgubo kvote za pridelavo sladkorja.
Ormoška »cukerca« je ustavila proizvodnjo v tržnem letu 2006/2007 in v celoti odstranila svoje proizvodne zmogljivosti ter hkrati opustila celotno kvoto za proizvodnjo sladkorja. S tem proizvodnja sladkorja ni bila več mogoča, opuščena pa je bila tudi pridelava sladkorne pese.
Kot pojasnjujejo z AKTRP, je bila v odobrenem načrtu prestrukturiranja tovarne predvidena možnost ohranitve dejavnosti pakiranja in odpreme sladkorja, za kar so potrebni silosi in naprave za pakiranje. Na območju nekdanje tovarne sta tako dva silosa z zmogljivostjo 10.000 in 35.000 ton. Manjši je v polovični lasti države in ga uporabljajo blagovne rezerve, zato njegova odstranitev ni bila predvidena. Pogojno pa je bila predvidena odstranitev večjega silosa, z možnostjo, da se tudi ta ohrani, če se ohrani dejavnost pakiranja. In se je. Zato njegova ohranitev ni v nasprotju s predpisi EU.
Revizorji evropske komisije so v letu 2010 opravili v Ormožu revizijo, po kateri menijo, da program ni bil ustrezno izveden, saj ni bil porušen silos za shranjevanje sladkorja. Kljub dolgotrajnemu usklajevanju stališč med Slovenijo in evropsko komisijo, sta interpretaciji, ali silos spada v proizvodne zmogljivosti ali ne, ostali različni.
Evropska komisija zaradi silosa meni, da ni šlo za popolno, ampak le za delno odstranitev proizvodnih zmogljivosti. Zato od Slovenije terja nazaj 8,7 milijonov evrov, kolikor znaša razlika v višini podpore med delno in popolno odstranitvijo proizvodnih zmogljivosti. Slovenija se s stališčem komisije in s predlogom finančne korekcije ne strinja, zato bo izkoristila pravne možnosti, ki jih omogoča zakonodaja EU in predložila zadevo v premislek spravnemu organu. Ta bo opravil ločeni zaslišanji s predstavniki komisije in Slovenije ter poskušal uskladiti stališča obeh strani.
Slovenija meni, da je bila popolna odstranitev proizvodnih zmogljivosti v Sloveniji izvedena v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. Edina slovenska tovarna sladkorja je namreč dokončno in popolno ustavila proizvodnjo sladkorja, opustila celotno kvoto za proizvodnjo sladkorja, zaprla tovarno, v celoti odstranila njene proizvodne zmogljivosti ter vzpostavila dobre okoljske pogoje na lokaciji tovarne.
