Tiskane izdaje
Bruselj – Moje sporočilo v Sloveniji bom naslovil neposredno zasebnemu sektorju, saj je največji izziv, da ta razume, kakšne priložnosti lahko ponudi Evropska unija, je za Delo dejal podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen. Ta bo v Ljubljani prihodnji teden predstavljal evropski naložbeni načrt.
Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, v Slovenijo prihaja v okviru naložbene turneje po članicah Evropske unije. Cilj turneje je predstavitev novega Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), s katerim želi evropska komisija spodbuditi za 315 milijard evrov investicij v treh letih. »Moje sporočilo bom naslovil neposredno zasebnemu sektorju, predvsem investitorjem, bankam in ostalim, ki jih zanima podpora malim in srednje velikim podjetjem. EFSI bo pokril del tveganja zasebnega sektorja pri investiranju. Hkrati imajo mala in srednje velika podjetja možnost dobiti posojila in kapital. Vzpostavlja se tudi nov infrastrukturni spletni portal, ki bo na enem mestu združeval projekte iz držav članic, tako da bodo investitorji lažje našli in izbrali, pri katerem projektu želijo sodelovati,« je poudaril Katainen.
Po njegovih besedah je Slovenija kar dobro pripravljena na koriščenje razpoložljivih finančnih instrumentov, podpredsednik komisije pa želi spodbuditi predvsem zasebne investitorje: »Vlada in druge javne oblasti imajo lahko pomembno vlogo v nekaterih investicijah, a če gledate število zaposlenih in gospodarsko rast so zasebni vlagatelji najpomembnejši. Tem bomo zagotovili pomoč.«
»Koncept EFSI deluje spodbujevalno in Slovenija ni izjema,« je dejala pomočnica direktorja oddelka za razvoj produktov, raziskave in strategijo v SID banki Natalija Stošicki. Slovenska SID banka in ministrstva so pripravila seznam potencialnih projektov za EFSI, ki se še lahko spreminja, na njem pa je poudarek na transportu, ukrepih za povečanje energetske učinkovitosti, raziskavah in inovacijah in razvoju mest. K tem je vključen tudi projekt financiranja razvojnih projektov malih in srednje velikih podjetij v višini 400 milijonov evrov. Presojo projektov bo opravila Evropska investicijska banka (EIB), medtem ko je SID banka nacionalni partner Evropske komisije in EIB pri podpori naložbenega načrta.
»Za uspešno vlogo SID banke je ključno, da pri podpori projektom, ki se nanašajo na za Slovenijo strateške investicije, denimo energetska prenova stavb javnega sektorja in podobno, ter podporo MSP, deluje usklajeno oziroma s podporo države, ki je njena lastnica. Pri tem je z vidika doseganja sinergij pomembno kombiniranje instrumentov EFSI s financiranjem razvojne banke iz lastnih virov ter iz sredstev kohezije,« je povedala sogovornica.
EIB podprla predvsem energetske projekte
Bruselj želi z evropskim skladom za strateške investicije spodbuditi investicije na področjih prometa, energetike, telekomunikacij, izobraževanja, zdravja ter raziskav in inovacij, osredotoča pa se tudi na financiranje malih in srednje velikih podjetij. »Ključni poudarek EFSI je, da bodo z njim podprti tisti investicijski projekti, ki bi bili (ekonomsko) zanimivi tudi za zasebne vlagatelje, vendar se ne morejo financirati zgolj preko trga. EFSI torej deluje ne le kot mehanizem sofinanciranja – skupaj z zasebnim kapitalom in nacionalnimi razvojnimi bankami –, ampak tudi prispeva k porazdelitvi dela tveganj pri financiranju takšnih investicijskih projektov. Mehanizem omogoča tudi kombiniranje finančnih instrumentov EFSI s finančnimi instrumenti kohezijske politike,« je pojasnila Natalija Stošicki. Ta je dodala, da bo skupina EIB preko EFSI pripravljena prevzemati nekoliko večja tveganja zaradi garancije evropskega proračuna.
EFSI sodi pod okrilje EIB, zanj pa bo na voljo 16 milijard evrov iz proračuna EU in pet milijard iz EIB. Odbor EIB je doslej podprl financiranje več kot 20 projektov z 2,8 milijardama evrov z garancijo evropskega proračuna, ti projekti pa so skupaj vredni 13,6 milijarde evrov (glej tabelo). Z večino investitorjev pogodbe še niso bile podpisane. Približno polovica projektov bo prispevala k učinkovitejši rabi energije in zmanjševanju ogljičnih izpustov, ostali pa so namenjeni raziskavam, inovacijam v industriji, strateški in družbeni infrastrukturi in financiranju malega gospodarstva. Slovenskih projektov med temi ni.
Evropski investicijski sklad (EIF) pa je pod okriljem EFSI podpisal 46 operacij v enajstih državah, med njimi prav tako ni Slovenije, s skupnim financiranjem 1,1 milijarde evrov, kar bo predvidoma prispevalo k 15 milijardam evrov investicij. S tem bo lažji dostop do financiranja omogočen okoli 50.000 malim in srednje velikim podjetjem. »Garancija Evropske komisije bo namenjena zlasti vplačilu skupine EIB v EFSI, medtem ko se po do sedaj znanih informacijah trenutno ne predvideva garancije na ravni posameznega malega oziroma srednjega podjetja. Bo pa v okviru EFSI vzpostavljena investicijska platforma za lastniško in mezzanine financiranje MSP. SID banka trenutno proučuje osnutek sodelovanja na platformi,« je pojasnila Natalija Stošicki.
V okviru EFSI bo predvidoma še letošnjo jesen vzpostavljena tudi enotna vstopna točka za svetovanje in tehnično podporo ter platforma za izmenjavo praks EIAH (European Investment Advisory Hub). »Naloga EIAH kot enotne vstopne točke je ponuditi svetovalne storitve in storitve tehnične pomoči za presojo ali projekti ustrezajo kriterijem financiranja preko EFSI in drugih programov EIB Skupine. Nacionalne spodbujevalne banke naj bi kot članice v okviru EIAH sodelovale na več nivojih, med drugim je možnost da delujejo kot nacionalna vstopna točka za storitve EIAH,« je še dejala Stošickijeva.
