Tiskane izdaje
Ljubljana − V prvem polletju se je davčni dolg znižal za 1,4 odstotka, tako da je upadel za 20,28 milijona evrov, poroča finančna uprava. Davčni prihodki so bili v prvem poletju osem odstotkov višji kot v istem obdobju lani, ugotavlja vlada, ki državnemu zboru poroča o polletnih gibanjih dolga ter proračunskih virov in izdatkov.
Finančna uprava (Furs) za vlado pripravi dve poročili o davčnem dolgu, tako da s prvim zajame podatke do 30. junija. Vanj vključi ves dolg za obvezne dajatve, ki jih odmerja, nadzoruje in izterjuje.
V najnovejšem poročilu ugotavlja, da je skupni davčni dolg zadnji dan junija znašal 1,4 milijarde evrov. Vanj je že vključenih 187,871 milijona ali 13,4 odstotka zamudnih obresti.
Aktivni dolg je ob polletju znašal 777,202 milijona evrov ali 55,5 odstotka skupnega dolga, pogojno izterljivi pa 623,843 milijona evrov ali 44,5 odstotka skupnega. V primerjavi s koncem leta 2014 se je davčni dolg v prvem polletju letos znižal za 1,4 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa za 5,1 odstotka. Aktivni dolg je bil ob polletju za 2,5 odstotka ali 20,039 milijona evrov nižji kot zadnji dan leta 2014, pogojno izterljivi za 242.040 evrov ali 0,04 odstotka.
»Verjetnost izterjave aktivnega dolga je veliko večja kot pri pogojno izterljivem dolgu,« poudarjajo na finančni upravi, saj so možnosti davčne izterjave prek izvršbe izčrpali. Poplačilo pogojno izterljivega davčnega dolga je odvisno od postopkov, ki potekajo na sodiščih: »To še zlasti velja za insolvenčne postopke, v katerih je prijavljenega kar 84 odstotkov pogojno izterljivega davčnega dolga.«
S Fursa na sodišče
V prvem polletju 2015 je finančna uprava za davčne in nedavčne obveznosti poslala dolžnikom 271.900 pisnih opominov, izdala 189.835 sklepov o davčni izvršbi in opravila 21.993 telefonskih opominov. Tako je poskušala doseči poplačilo 625,9 milijona evrov dolga, uspelo pa ji ga je izterjati 239,96 milijona evrov: 229,834 milijona evrov za davčne obveznosti in 10,13 za nedavčne. Od januarja do junija letos je sodiščem predala 165 predlogov za izvršbo na nepremičninah dolžnika, pri katerih dolg znaša 8,673 milijona evrov.
»Med ukrepi, ki jih uporabljamo, sta stečaj in izbris dolžnika iz Poslovnega registra Slovenije skrajna ukrepa za odstranitev neplačnikov s trga,« poudarjajo na finančni upravi. V prvem polletju je v 47 primerih predlagala uvedbo stečajnega postopka proti dolžnikom, ki so bili dolžni 7,7 milijona evrov, in oddala 69 predlogov za izbris družb iz sodnega registra.
Največji delež davčnega dolga, 66,9 odstotka, izvira iz dajatev, ki pripadajo proračunu države, poroča finančna uprava o letošnjem prvem polletju (glej graf o deležih po blagajnah). Dolg do vseh blagajn se je od konca decembra 2014 znižal: pri Zpizu za 2,6 odstotka, pri ZSSS za tri odstotke, do državnega proračuna za 0,6 in do občinskih blagajn za 8,2 odstotka. Največji delež v dolgu imajo davki na blago in storitve (glej graf o deležih po davčnih virih). Dolg za socialne prispevke je bil ob polletju 11,991 milijona evrov ali 2,7 odstotka nižji kot konec decembra 2014.
Tudi po najnovejši polletni statistiki je bil večji delež, 64,5 odstotka skupnega dolga, pri pravnih osebah, tako da je znašal 903.479 evrov, pri fizičnih osebah pa 497.567 evrov ali 35,5 odstotka. Med dolžnike fizične osebe finančna uprava poleg posameznikov uvršča tudi zasebnike, samostojne podjetnike posameznike in druge zasebnike, ki opravljajo poklicno ali druge neodvisne dejavnosti. To so, na primer, odvetniki, notarji, poklicni športniki, samostojni novinarji, zasebni zdravstveni delavci, kulturni delavci in fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost.
Višji davčni prihodki
Finančna uprava je pristojna za zbiranje davkov, ki so prihodek proračuna države, proračunov občin, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavoda za zdravstveno zavarovanje. V prvem polletju letos je za vse štiri zbrala neto 6,954 milijarde evrov ali 4,4 odstotka več kot v istem obdobju lani. Samo davčni prihodki so v prvem polletju znašali 3,5286 milijarde evrov ali 51,4 odstotka vseh, predvidenih v proračunu za leto 2015, tako da so bili 260,1 milijona evrov ali osem odstotkov višji kot v prvem polletju leta 2014.
Štirje nosilni stebri proračuna so dohodnina, ki si jo delita država in občine, davek na dodano vrednost, trošarine in davek od dohodkov pravnih oseb. Delež dohodnine, ki pripada državi, je v prvem polletju znašal 584,8 milijona evrov ali 19,2 odstotka več kot v istem obdobju 2014. To je treba pojasniti, poudarjajo na ministrstvu za finance: »Ob pripravi proračuna za leto 2015 se je znesek dohodnine, ki pripada občinam, glede na lansko realizacijo znižal za 100,1 milijona evrov oziroma devet odstotkov. To je vplivalo na tolikšno rast dohodnine, ki pripada državnemu proračunu.« Občinam pripada 54 odstotkov dohodnine.
