Tiskane izdaje
Obvezna samodejna izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih (v angleščini tax rulings) je del svežnja za izboljšanje davčne preglednosti, ki ga je marca objavila Evropska komisija v odziv na afero LuxLeaks.
Afera je izbruhnila pred približno enim letom, ko je skupina raziskovalnih novinarjev razkrila razsežnosti spornih dogovorov davčnih oblasti in multinacionalk, ki omogočajo izogibanje davkom.
»Današnji dogovor pomeni konec obskurnim davčnim dogovorom podjetij z oblastmi, ki lahko omogočajo davčne zlorabe,« je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.
Podrobnosti do konca leta
Komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja, ki se je kot dolgoletni bivši luksemburški premier znašel v središču afere LuxLeaks, je ob začetku mandata napovedovala revolucijo proti izogibanju davkom in danes je po Moscovicijevih besedah dosežena prva zmaga v tej revoluciji.
Danes je dosežen politični dogovor, podrobnosti bomo dorekli do konca leta, članice bodo morale evropska pravila v nacionalno zakonodajo prenesti do 1. januarja 2017, pa je pojasnil luksemburški finančni minister Pierre Gramegna.
Pomembno vprašanje v pogajanjih je bila retroaktivnost – za koliko časa nazaj bodo veljala nova pravila. Dosežen je dogovor, da bo veljala za pet let nazaj, torej za davčne dogovore, sklenjene od leta 2012, medtem ko je predlog komisije predvideval desetletno retroaktivnost.
Obveznost izmenjave podatkov o davčnih dogovorih, ki opredeljujejo metodo obdavčitve podjetja, ne velja za podjetja z letnim prometom manj kot 40 milijonov evrov, razen če se ukvarjajo pretežno s finančnimi in investicijskimi dejavnostmi.
Na voljo le davčnim oblastem
A dogovor je že tarča nekaterih kritik v Evropskem parlamentu in nevladnih organizacijah, ker ne predvideva javnega razkritja informacij, ki bodo na voljo le davčnim oblastem.
Ministri so danes razpravljali tudi o prožnosti pri uveljavljanju evropskih proračunskih pravil v kontekstu begunske krize. Nekatere članice, zlasti Italija in Avstrija, želijo, da se finančno breme begunske krize obravnava kot izredna okoliščina, ki dopušča rahljanje proračunske discipline.
Komisija zadevo še analizira ter poudarja, da je treba članice obravnavati enakovredno, a vendar vsak primer posebej, saj so stroški begunske krize v državah unije zelo različni. Učinek begunske krize na finance držav je v tem trenutku zelo težko oceniti, je danes poudaril Moscovici.
Na dnevnem redu zasedanja, na katerem je Slovenijo zastopal veleposlanik pri EU Rado Genorio, je bilo še niz drugih tem, na primer vzpostavljanje bančne unije, akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov in nauki evropskega semestra.
