Tiskane izdaje
V zadnjih dvanajstih mesecih se je zgodilo mnogo sprememb, ki vzbujajo negotovost, od brexita, dogajanj na valutnih trgih, zmage Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah, negotovost še vedno predstavlja migrantska kriza, je na konferenci Euromoneya naštel avstrijski finančni minister Hans Jorg Schelling.
Kakšne bodo posledice teh dogodkov, se je vprašal minister. Ni namreč še znano, kako bo potekal izstop Velike Britanije iz Evropske unije - po njegovem mnenju ta proces ne bo trajal dve leti, ampak pet let. Ni niti jasno, kaj točno pomeni 50. člen pogodbe EU, niti ali je mogoče voditi pogajanja o izstopu Velike Britanije iz EU hkrati s pogajanji o prihodnjem sodelovanju z Otokom.
»Kakšna bo Evropska unija po brexitu, bolj povezana, ali manj,« se je vprašal Schelling in dodal, da se utegne Evropi zgoditi domino efekt, če ne najde rešitve.
Prav tako po njegovem mnenju ni jasno, kaj za Evropo in njeno gospodarstvo pomeni Trump, ki želi narediti »Ameriko znova veliko«. Govorci so na konferenci spomnili na Trumpove grožnje z začetka tega tedna z dajatvami pri uvozi nemških avtomobilov v ZDA, narejenih v Mehiki.
Protekcionizem omejuje izvoz in je tveganje za evropsko gospodarstvo, je dejal Bas Bakker iz Mednarodnega denarnega sklada. Ta je kot tveganje za države iz jugovzhodne Evrope izpostavil tudi morebitno upočasnitev širitve Evropske unije, ki je v zadnjih 25 letih odigrala zelo pozitivno vlogo v številnih državah z zahtevami po reformah.
Mednarodni denarni sklad v svoji napovedi v ponedeljek ni spremenil pričakovanj glede svetovne gospodarske rasti, ki naj bi letos dosegla 3,4-odstotno gospodarsko rast. Za 0,1 odstotne točke pa so na 2,3 odstotka izboljšali napoved rasti gospodarstva ZDA, medtem ko naj bi evrsko gospodarstvo zraslo za 1,6 odstotka, kar je prav tako 0,1 odstotne točke več kot pri zadnji napovedi.
Dobičkonosnost bank se bo izboljšala
Schelling je kot velik problem evropskega bančnega sektorja izpostavil visok delež nedonosnih terjatev v mnogih državah, denimo Italiji, ki zmanjšujejo dobičkonosnost bank: »V Evropi nimamo krize bank, ampak krizo dobičkonosnosti bank«.
Tomasz Telma, direktor za Evropo in centralno Azijo pri IFC, članici Svetovne banke, je opozoril, da je visok delež slabih kreditov v portfeljih bank ovira za kreditiranje: »Banke ne razmišljajo o novih poslih.« Po drugi strani pa so nedonosni krediti priložnost za vlagatelje v slabe terjatve.
Tudi guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny se je strinjal, da so slabi krediti vse večja težava v Evropi, vendar predvsem zato, ker je ta težava z bančno unijo bolj opažena. Nowotny je sicer prepričan, da se bodo obrestne mere zvišale, kar bo tudi ugodno vplivalo na dobičkonosnost bank.
Avstrijski guverner pričakuje tudi večjo diverzifikacijo, kar lahko vodi do večje koncentracije v bančništvu, tudi čezmejne.
