Tiskane izdaje
Ljublljana – Aktualno gospodarsko-politično dogajanje zaznamujejo pritiski, katerih uresničitev bi lahko kratkoročno, še bolj pa dolgoročno ogrozila javnofinančno stabilnost in izglede za prihodnjo gospodarsko rast, opozarjajo v fiskalnem svetu.
V svetu ugotavljajo, da ocene trenutnih zahtev zlasti po povečanju izdatkov in tudi zmanjšanju prihodkov - izražene tudi v številnih predlogih zakonskih sprememb, več kot 30 predlogov zakonov je v parlamentarni obravnavi -, kažejo, da bi lahko njihovo sprejetje povzročilo večja odstopanja od konsolidacije javnih financ, predvidene v proračunskih dokumentih.
Aktualne zahteve bi lahko saldo sektorja država neposredno poslabšale od 150 milijonov evrov do skoraj 900 milijonov evrov na leto (približno 2 odstotka BDP) v naslednjih nekaj letih v primeru sprejetja vseh predlogov.
Fiskalni svet zato ocenjuje, da realizacije takšnega obsega zahtev ne bi bilo mogoče financirati brez povečanja zadolževanja. To bi lahko vodilo v vnovično povečanje zahtevane donosnosti državnih obveznic in bi dodatno zvišalo že sedaj visoke izdatke za obresti sektorja država. S tem bi se ogrozilo izvajanje trenutno načrtovanih programov, saj bi bilo treba krčiti predvidene izdatke za že sprejete namene ali povečati davčne obremenitve.
Posledica bi bila srednjeročno in dolgoročno nižja gospodarska rast ter zato tudi manjša blaginja prebivalstva. Fiskalni svet zato poziva vse deležnike, da trenutne kombinacije ugodnih gospodarskih razmer in zaključka političnega cikla ne izkoriščajo za doseganje kratkoročnih in ozko opredeljenih ciljev. Pri tem morata vlada in državni zbor v sedanjih ugodnih razmerah zagotoviti nadaljnjo konsolidacijo javnih financ.
S tem bi se omogočilo nemoteno nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj, trenutno ugodne razmere pa bi bile uporabljene tudi za krepitev položaja javnih financ za soočenje s slabšimi časi, še izpostavlja fiskalni svet.
Kračun: Poziv vladi, parlamentu, interesnim skupinam in javnost
»Fiskalni svet se je za poziv odločil, zato, ker letos in v prihodnjih letih obstajajo velika tveganja za vzdržnost javnih financ. V parlamentu je kar nekaj predlogov zakonov, ki utegnejo imeti velike javnofinančne posledice, poleg tega imamo opravka s stavko javnega sektorja, katere rezultati prav tako lahko vplivajo na javnofinančno stabilnost. Zato smo poslali ta poziv vladi, parlamentu, interesnim skupinam in javnosti,« je za Delo povedal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Odločitve, ki bi bile sprejete, so sprejemljive samo, če ostanejo v obstoječih proračunskih okvirih in ob upoštevanju konsolidacije javnih financ. Prevelika pričakovanja in odločitve, ki bi pokvarile javnofinančno stabilnost, imajo lahko hude in drage posledice. Tvegano je, če Slovenija tudi ob tako visoki gospodarski rasti ni sposobna izvajati proračunov brez dodanega zadolževanja. Odločitve, do katerih lahko pride niso samo za letos in pomenijo strukturni premik proračuna in večje zadolževanje tudi v prihodnjih letih, kar nas oddalji od strukturnega ravnovesja. Tu ne gre za varčevanje ali pa zategovanje pasu, pač pa da vzdržujemo zdrave javne finance, še poudarja Kračun.
