Tiskane izdaje
Ljubljana − Ni res, da bo Avstrija Sloveniji že 1. oktobra letos začela dostavljati podatke o vseh računih, ki jih imajo slovenski rezidenti v bankah na območju sosednje države, sporočajo iz finančne uprave, potem ko so se v nekaterih medijih razširile novice o skorajšnjem razkritju vseh skritih računov, po katerih slovijo banke pri sosedih.
Avstrija ima v direktivi poseben položaj
Po pojasnilih finančne uprave je avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih opredeljena v Direktivi Sveta številka 107 iz leta 2014. Ta evropski predpis v 2. členu določa, da začnejo države članice uporabljati določbe direktive 1. januarja 2016. To velja tudi za Slovenijo. »Zaradi obstoječih strukturnih razlik pa je bilo Avstriji dovoljeno, da lahko začne uporabljati direktivo eno leto pozneje kot druge države članice – to ji omogoča 2. točka 2. člena direktive. Zato sme prvo avtomatično izmenjavo podatkov izvesti šele do 30. septembra 2018,« pojasnjujejo v generalnem finančnem uradu.
Kljub temu da direktiva Avstriji pri davčnih zadevah tudi v tem primeru omogoča drugačen položaj kot večini drugih članic, se je Avstrija med sprejemanjem direktive v pristojnih evropskih ustanovah zavezala, da posebnega položaja, ki ji ga direktiva omogoča, le ne bo izkoristila v celoti, pojasnjujejo v finančni upravi: »To pomeni, da bo začela prvo izmenjavo informacij izvajati septembra 2017, vendar ne za vse račune.« Čez eno leto bo torej Avstrija države začela avtomatično obveščati le o računih, ki so jih njihovi rezidenti v bankah na območju Avstrije odprli od 1. oktobra 2016 do 31. decembra 2016. »Za druge račune, ki so veljavni in so bili odprti kadarkoli v preteklosti, pa bo poročala od leta 2018 dalje,« poudarjajo v finančni upravi.
Večina izmenjav bo stekla prihodnje leto
Na splošno pa v povezavi z računi slovenskih rezidentov v tujih bankah velja, da bo finančna uprava od prihodnjega leta prek avtomatične izmenjave prejemala podatke o vseh finančnih računih slovenskih rezidentov, tako kot predvidevajo evropske direktive in slovenski zakoni, ki jih povzemajo, razen posebej določenih izjem: »To pomeni, da bo prejela podatke o vseh finančnih računih, ki jih imajo slovenski rezidenti odprte v tujini, vključno s podatkom o stanju na računu ali vrednostjo računa. V primeru kateregakoli depozitnega računa − poslovnega, čekovnega, varčevalnega, skrbniškega, depozitnega in drugih − bo prejela tudi podatek o skupnem bruto znesku obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim letom.
Seznam držav, ki so pristopile k izmenjavi informacij o finančnih računih, in časovnica izmenjave sta objavljena na spletni strani OECD. Slovenski državljani so po slovenskih davčnih zakonih finančno upravo že zdaj dolžni obveščati o svojih računih v tujini, ni pa jim treba poročati, koliko denarja imajo na njih. Po zakonu o dohodnini so dolžni poročati tudi o obrestih iz tujine, saj so te v Sloveniji obdavčljiv vir dohodka, pri čemer pa je tisoč evrov izvzetih iz obdavčitve. To velja tudi za obresti, ki jih izplačajo banke na območju Evropske unije.
Skrivnost je lahko draga
»Vsak zavezanec slovenski rezident mora plačilni račun v tujini v osmih dneh od odprtja prijaviti finančnemu uradu, ker tako določa zakon o finančni upravi. Če tega ne stori, je za fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1200 evrov, za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, od 800 do 10.000 evrov, za pravno osebo pa od 1200 do 30.000 evrov.« To je zgolj globa, ki se nanaša na neprijavljen plačilni račun iz tujine, dodajajo v finančni upravi: »Če so na podlagi sredstev neprijavljenega plačilnega računa ali ostalih finančnih računov nastale druge davčne nepravilnosti, na primer neprijavljene obresti, ki bi morale biti obdavčene v Sloveniji, so glede tega zagrožene dodatne globe.«
