Trgovci dvomijo, da bo davčni izplen pokril stroške uvedbe davčnih blagajn

Ljubljana − Uvedba davčnih blagajn je bila za slovenske trgovce eden najzahtevnejših projektov zadnjih let. Novost kljub porodnim težavam zdaj nekako deluje. Ne še »b.p.«, a kot je razbrati iz pogovorov s trgovci, precej tekoče. Tudi Furs solidno obvladuje elektronsko reko računov, prispelih v potrditev.

Državna administracija si je za projekt vzela veliko časa, manj so ga imeli na voljo izvajalci. Prav zato je bila zanje toliko pomembnejša pomoč ceha. V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) so pozorno spremljali nastajanje zakonodaje in sproti informirali člane o zahtevah zakonodajalca, tega pa so opozarjali na težave, ki bi lahko nastale v praksi. Ta jim je marsikje prisluhnil. Dopustil je na primer tiskanje različnih kod na računih, tako da ni bilo nujno menjati obstoječih tiskalnikov, poenostavil je odpoklice blaga s trga itn.

Vezana knjiga za prehodno obdobje

Trgovci so ves čas opozarjali, da so njihovi roki za pripravo, upoštevaje obsežnost zakonskih zahtev, prekratki. Zbornica je jeseni izpeljala vrsto regijskih seminarjev o uvajanju davčnih blagajn in večina velikih trgovskih družb se je že v decembru postopoma vključila v davčno potrjevanje računov. Za mala in mikro podjetja, ki jim tega v rokih ni uspelo, pa je po mnenju izvršne direktorice TZS Mije Lapornik povsem ustrezna prehodna rešitev uporaba vezane knjige računov do konca prihodnjega leta.

V večini trgovskih podjetij so sicer zadovoljni z delom ekip informatikov, ki skrbijo za nadgradnjo programov za blagajniško poslovanje, medtem ko iz mikro in malih podjetij, ki so prešla z navadnih registrskih blagajn na novo opremo, zbornica še prejema vprašanja o uporabi računalniških programov.

»Na splošno lahko zatrdimo, da je v trgovinski dejavnosti in povezanih storitvah uvedba davčnih blagajn potekala brez večjih motenj. Tudi odzivni čas Fursa je po mnenju članov zbornice zadovoljiv, ne povzroča čakalnih vrst na blagajniških mestih. Kljub temu menimo, da je takšen ukrep nesorazmeren, saj država pričakuje le 50 milijonov več dajatev iz tega naslova. Upoštevaje stroške, ki so jih imela podjetja z uvedbo davčnih blagajn, bi moral biti po našem prepričanju izplen med 150 in 200 milijoni. Stroški posameznega podjetja za prodajno mesto so namreč bistveno višji, kot je napovedoval zakonodajalec. Predvideni znesek 300 evrov so presegli celo za tri- ali večkrat. Zavedati se je treba, da kljub davčnim blagajnam šušmarji še vedno ne bodo izdajali računov. Država bo morala prej ali slej najti zdravilo tudi zanje,« je poudarila Lapornikova.

Trgovci so kritični, a ne tarnajo

V Mercatorju so že pred decembrskimi prazniki vse blagajne postale davčne: »Prehod je potekal brez zapletov, kar lahko štejemo za uspeh glede na širino Mercatorjeve maloprodajne mreže več kot 600 trgovin (skupaj z Modiano in Intersportom) ter glede na veliko dnevno število transakcij. Za kupce se ni nič spremenilo, vedno vzamejo račun, saj so na blagajniškem izpisku tudi informacije o stanju pik, dodatnih ugodnostih ipd.«

Podobne so izkušnje ljubljanske Name, kjer so že decembra testirali programe in izpeljali izobraževanje zaposlenih. Pravijo, da pri izdaji računov ni bistveno daljših časovnih intervalov zaradi potrjevanja na Fursu, le občasno so manjše zakasnitve pri izdajanju računov in manjše težave zaradi starejše računalniške opreme. Opažajo, da kupci račune shranjujejo bolj vestno kot prej.

Po nekaterih informacijah je na Petrolovih bencinskih servisih zgolj nekajsekundni zamik pri izdajanju računa že opazno podaljšal vrste pred blagajnami. Na naše vprašanje so pojasnili, da so vse zahtevane prilagoditve opravili v roku, pomagali pa so si z izkušnjami iz Hrvaške, kjer so drugi največji naftni trgovec. »Izdaja računov je morebiti malo počasnejša, nikakor pa ne pet ali več sekund. Na Petrolovih bencinskih servisih ni bilo pritožb zaradi izdajanja računov. Čakalna doba pred blagajno se sicer lahko poveča na posameznih manjših bencinskih servisih, predvsem če posameznik opravi več nakupov hkrati, npr. goriva in vstopnic, če plačuje položnice, stave, loterijo, fotostoritve in podobno.«

Zgovoren je bil Marijan Volavšek, lastnik manjše živilske trgovine VBM Korenček. Uvedba davčnih blagajn ga ni ujela nepripravljenega, obisk kupcev in obseg prodaje se v njegovem marketu zaradi tega ni nič spremenil. Nanizal je nekaj opažanj: čudi se, denimo, razliki med številom zavezancev, ki so prevzeli digitalno potrdilo, in tistimi, ki jih v resnici uporabljajo; sistem, pravi, je postavljen za nadzor tistih, ki delajo zakonito, ne polovi pa onih, ki delajo na črno; finančne obremenitve posameznih trgovcev so večje, kot so bili napovedovali, zato bo pričakovani davčni izplen nesorazmerno (pre)majhen; nekaj davčnih subjektov – malih podjetnikov – je v strahu pred težavami in stroški zaradi novega sistema dejavnost ugasnilo, nekateri podjetniki so se raje upokojili.

Pomembna bo tehnična podpora

Tomaž Dobnik iz podjetja za programske storitve Mikropis Holding iz Žalca pojasnjuje, da so največji trgovci proces prehoda izpeljali pravočasno, a zaradi njegove obsežnosti povsem brez težav tudi po testnem obdobju ne gre. Pojavljajo se pri sinhronizaciji različnih sistemov skupaj s Fursom, zato je pričakovati občasne (a obvladljive) motnje tudi v prihodnje.

»Za nekatere najmanjše podjetnike pa je bila uvedba davčnih blagajn pravi kulturni šok, saj so se s tehnologijo tablic in telefonov v obliki blagajne srečali prvič − čeprav to isto tehnologijo že vrsto let uporabljajo. Zanje je toliko pomembnejša tehnična podpora in pomoč programerjev in davčnih svetovalcev, pokazalo pa se bo tudi, čigave ponudbe programske opreme so bile boljše,« pravi Dobnik. Dodaja, da bi se v prihodnje lahko zalomilo predvsem zaradi prekinitve komunikacijskega kanala med Fursom in trgovskim podjetjem (blagajno), možna so tudi neskladja med poslanimi podatki in navzkrižne analize teh podatkov. Včasih bo potrebna tudi kakšna kompromisna rešitev.