Furs vztraja pri večmilijonskih davčnih klofutah

Ljubljana – Od spremembe­ zakonodaje, ki je nastala­ v času vlade Alenke Bratušek,­ buri duhove 70-odstotna obdavčitev­ premoženja, ki ga dacarji preverjajo za deset let nazaj. Mnenja davčnih svetovalcev in finančne uprave o tem vprašanju so daleč vsaksebi. O usodi davčnih rekorderjev bo odločilo ustavno sodišče.

Na Fursu vztrajajo. »Vsebinska odločitev glede obdavčitve po 68.a členu zakona o davčnem postopku še ni bila sprejeta, ravno tako ne odločitev ustavnega sodišča glede ustavnosti te določbe. Zato so do vsebinske odločitve o pritožbah, tožbah zoper konkretne upravne akte oziroma odločitve ustavnega sodišča z našega vidika vse že izdane prvostopenjske odločbe pravilne in zakonite,« so poudarili na finančni upravi. Zanimalo nas je, ali je po junijski odločitvi ljubljanskega upravnega sodišča kateri od tistih, ki so jim prisolili tudi večmilijonsko davčno klofuto, že terjal nazaj svoj denar.

Večmilijonski dodatno odmerjeni davki

Med rekorderji, ki so bili deležni večmilijonskega dodatnega davka, so tudi znana imena. Na primer šef Ilirike Igor Štemberger, eden najbolj znanih akterjev na slovenskem borznem parketu, ki mu je Furs konec lanskega leta odmeril 3,4 milijona evrov dodatnega davka. Davčni inšpektorji so našli podlago za izračun dodatnega davka v oceni o domnevno navideznih poslih z delnicami Telekoma leta 2004, ko se je menda izognil davku na kapitalski dobiček. Štemberger je plačal davek, za to je moral prodati dve svoji podjetji, in napovedal, da se bo boril, da dobi nazaj neupravičeno davščino.

Rekorder po višini odmere, ki krepko presega 4,5 milijona evrov dodatnega davka, je Bogdan Pušnik, v preteklosti prav tako eden najbolj znanih slovenskih borznikov, ki pa je izginil iz javnosti. Nekdanji šef in solastnik borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, ki se je pozneje s Publikumom in Potezo združila v Alto, je zdaj vpleten v vrsto sodnih postopkov.

Minuli teden je celjsko okrožno sodišče uvedlo sodno preiskavo zaradi suma zlorabe položaja in pranja denarja zoper njega ter nekdanjega direktorja Teša Uroša Rotnika. Pušnik je bil vpleten tudi v druge dvomljive posle, na koprskem okrožnem sodišču so na primer že lani uvedli sodno preiskavo, v kateri preiskujejo domnevno nezakonite posle z delnicami Term Čatež in portoroške Marine. Med petimi preiskovanci je tudi prvi mož DZS Bojan Petan.

Veselje je bilo zaman

Ljubljansko upravno sodišče je konec junija presodilo, da si Furs napačno razlaga zakonodajo ter da določbe zakona o davčnem postopku razlaga na način, ki mu omogoča njeno uporabo za deset let nazaj, ne glede na to, da je začela veljati šele leta 2014.

Senat upravnega sodišča pod vodstvom Boštjana Zalarja je namreč presodil, da finančna uprava tolmači zakonodajo v nasprotju z ustavo, posledica tega pa je, da davčnim zavezancem nalaga plačilo že »zastaranih« davkov. Takoj so se pojavile tudi ocene, da bo ta odločitev pomembna v zadevah, ki so še odprte in v katerih so davčni zavezanci te davke že plačali, saj da bo morala država vračati davke z 9-odstotnimi obrestmi. Toda veselje šefa Ilirike, ki je prepričan, da je bil obdavčen retroaktivno in nezakonito, in njegovih »sotrpinov« je bilo kratkega daha in za zdaj, sodeč po odzivu Fursa, tudi neupravičeno.

Upravno sodišče preverja svojo sodbo

Upravno sodišče se je namreč po razsodbi Boštjana Zalarja obrnilo na ustavno sodišče, da naj vsebinsko presodi sporni 68.a člen zakona o davčnem postopku. »Zame je sodba upravnega sodišča jasna in nedvoumna. Žalostno je, da so bile zavržene vse doslej vložene pobude prizadetih državljanov, ki so tudi nezakonito in neustavno izgubili svoje premoženje, nekateri so končali v osebnih stečajih, da ne omenjam družinskih tragedij. Zdaj naj bi se upravno sodišče odločilo preveriti lastno sodbo, vsi tovrstni davčni postopki pa naj bi se prekinili do izdaje odločbe ustavnega sodišča. Blamaža brez primere,« je komentiral davčni svetovalec Ivan Simič, ki že več let opozarja, da je ravnanje finančne uprave v teh primerih napačno.

Ustavno sodišče je po naših informacijah doslej v zvezi z 68.a členom zakona o davčnem postopku zavrglo dve pobudi za njegovo presojo, ker ni bil izkazan pravni interes pobudnika. Furs je od leta 2009 opravil 76 posebnih nadzorov in dodatno odmeril za nekaj manj kot 26 milijonov evrov dodatnega davka.

Kaj pravzaprav pravi zakon

»Zloglasni« 68.a člen pravi, da Furs lahko ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo, če ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za zasebno porabo, vključno s premoženjem, precej presega napovedane dohodke. Od ugotovljene davčne osnove je izračunan in plačan davek po 70-odstotni stopnji.

Ta postopek odmere davka velja za najuspešnejši projekt davčnega organa v zadnjih letih. Z njim ugotavljajo nesorazmerno porabo ali pridobivanje premoženja zavezancev v primerjavi z njihovimi prijavljenimi dohodki.