Gaspari: Od denarnega sproščanja bodo dobičke pobirala velike države

Ljubljana – ECB bo v skladu z razširjenim programom vsak mesec kupila za 60 milijard evrov vrednostnih papirjev, kar po ključu ECB pomeni, da bo Banka Slovenije predvsem za nakupe državnih obveznic mesečno namenila približno 300 milijonov evrov.

V 19 mesecih, kolikor bo trajalo denarno sproščanje ECB, bo evrosistem kot celota nakupil za 1140 milijard evrov finančnih inštrumentov in ta denar poslal v obtok s ciljem povečevanja inflacije in povpraševanja. Po ključu ECB slovenski delež znaša 0,4937 odstotka oziroma skupno dobrih 5,5 milijarde evrov. ECB bo prek 19 centralnih bank evrosistema, torej tudi preko BS, na sekundarnem trgu kupovala obveznice in druge vrednostne papirje iz evroobmočja. Te imajo zdaj v lasti predvsem poslovne banke, ki bodo z denarjem od kupnine lahko kupile drugo premoženje ali pa odobrile posojila gospodarstvu in gospodinjstvom. Banka Slovenije bo sicer lahko kupovala obveznice in druge inštrumente, ki jih imajo v lasti slovenske banke in pa tuje banke, s katerimi sodeluje pri finančnih naložbah.

Program ECB vsebuje nakupe petih vrst finančnih inštrumentov: obveznic držav, državnih agencij in naddržavnih evropskih inštitucij, ob tem pa še kritih obveznic in vrednostnih papirjev, zavarovanih s premoženjem, vsaj slednjih dveh inštrumentov v Sloveniji nimamo. Tu pa nastopi delitev tveganj. Morebitne kapitalske izgube iz naslova kritih obveznic, zavarovanih finančnih instrumentov in evropskih institucij (skupaj gre za 20 odstotkov vrednosti) se bodo porazdelile v skladu z deležem držav po ključu ECB, morebitne izgube iz naslova nakupov obveznic držav in državnih agencij (80 odstotkov vrednosti) pa bodo morale pokriti nacionalne centralne banke. V našem primeru je to Banka Slovenije, kjer uradnih komentarjev ne dajejo. Jasno pa je, da bi BS, ki se ji bo bilančna vsota zaradi tiskanja denarja znatno povečala, morala kriti morebitne kapitalske izgube iz tekočega dobička in rezerv, v skrajnem primeru pa iz proračuna.

Od vsote 1140 milijard evrov, ki zajema nakupe omenjenih petih vrst finančnih inštrumentov, je za nakupe državnih obveznic namenjenih približno 920 milijard evrov. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za finance, bi lahko BS samo za odkupe državnih obveznic mesečno namenila do 225 milijonov evrov. Na ministrstvu ukrep ECB pozdravljajo in pravijo, da nimajo neposrednega vpliva na njegovo izvajanje, saj da je to v pristojnosti BS. Pričakujejo pa, »da bo izvajanje programa, poleg izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank (dokapitalizacija, prenos tveganih postavk na DUTB), dodatno prispevalo k postopni odpravi kreditnega krča, glede na to, da je v zadnjem obdobju opaziti pozitivne spremembe na strani povpraševanja po posojilih podjetjem.«

Gaspari: Slab kompromis

»Ukrep ECB je sicer prepozen, a lahko nekaj malega pomaga. Ob tem odpira vprašanja, povezana s principom delovanja ECB. Predvsem se na čuden način delijo tveganja med državami po nacionalnem ključu,« je za Delo povedal nekdanji guverner BS Mitja Gaspari. »Kar 80 odstotkov tveganj pri spremembah vrednosti morajo pokriti nacionalne centralne banke. To je nekorektno, ker to ni nujen, pač pa normalen monetarni inštrument, pri katerem se ne morete igrati s tem, da imate različne stopnje tveganja razdeljene med različne udeležence. S tem se sistem ECB podira kot sistem, zraven pa smo daleč od normalnega sintetičnega denarnega inštrumenta ECB. To je slab kompromis. Države, vsaj tiste periferne, bodo pretežno kupovale lastne papirje, pri tem pa bodo prevzemale ogromna tveganja. V vsakem primeru bo od tega imela korist predvsem Nemčija kot največja država z največjim kapitalskim ključem v ECB. Dobički, ki bodo nastajali iz prodaje, bodo pobirale predvsem velike države. To je cena za to, da se sploh lahko odkupujejo državni papirji na sekundarnem trgu,«