Tiskane izdaje
Tako odgovarjajo na naše vprašanje, kaj, na primer, svetujejo lastnikom nepremičnin, ki zaradi nižje obdavčitve z novim davkom hitijo ustanavljati osebno služnost, saj je ta povezana z najmanj 82 evri izdatkov. Tudi davčni svetovalci na takšna vprašanja zdaj nimajo pravega odgovora. »Naše stranke so zadovoljne z odločitvijo ustavnega sodišča, ker tega davka nihče noče plačevati. Seveda pa bo prej ali prišlo do izvedbe. Ni pa mogoče predvideti, kaj se bo z davkom še dogajalo. Lastniki se morajo o nekaterih vprašanjih zdaj odločiti kar sami,« pravi davčni svetovalec Domen Romih. Vsekakor imajo stranke največ vprašanj o uvrstitvi nepremičnin v skupine s posameznimi davčnimi stopnjami, dodaja sogovornik: »Poleg tega je obdavčitev v zakonu sorazmerno visoka, če upoštevamo naš življenjski standard.«
Geodeti pripravljajo pošto
Geodetska uprava (Gurs) je zdaj tik pred podaljšanim rokom, do katerega mora približno 1,2 milijona lastnikom nepremičnin in drugim zavezancem poslati obvestila o njihovem premoženju v registru nepremičnin in informativne izračune o davku na nepremičnine. Obvestila z izračuni bo razposlala kot navadne poštne pošiljke v ovojnicah in za poštnino plačala 393.830 evrov. Vanje bodo geodeti vključili podatke, ki so bili v njihovem registru nepremičnin na presečni datum: »Na splošno je to še vedno 10. januar. Tako kot druge ustanove, od katerih dobivamo podatke, nam jih je tudi zemljiška knjiga oddala do tega datuma.« Informativni izračuni, ki jih pripravlja Gurs ne bodo imeli nikakršne pravne vrednosti: ne bo jim mogoče ugovarjati, kakor velja za izračune o dohodnini, in pri številnih zavezancih bodo nepopolni, ker Gurs nima vseh podatkov.
Marca bodo ponovili izračune
Geodetska uprava načrtuje, da bo marca še dvakrat opravila informativni izračun davka in tako osvežila februarski izračun, saj lastniki nepremičnin podatke o svojem premoženju v registru nepremičnin lahko spreminjajo do 31. marca. Informativne izračune z osveženimi podatki nameravajo geodeti prvič ponoviti konec tedna 1. in 2. marca in drugič za konec tedna 15. in 16. marca. Obvestil o dodatnih izračunih ne bodo pošiljali po pošti, pojasnjujejo na geodetski upravi: »Lastnikom nepremičnin bomo omogočili, da si na spletni aplikaciji za spreminjanje podatkov registra nepremičnin ogledajo informativni izračun davka, ki bo upošteval spremenjene podatke.« Za dodatne izračune so se odločili, pojasnjujejo geodeti, na željo lastnikov in nekaterih skrbnikov podatkov, naj jim geodetska uprava »omogoči vpogled v spremenjeni informativni izračun davka tudi v vmesnem obdobju, to je pred 1. aprilom 2014«. Na ta dan bo geodetska uprava vključila podatke iz registra nepremičnin, ki jih bo davčni upravi zaradi odmere davka. Tak rokovnik predvideva veljavni zakon.
Možno še zadržanje zakona
Ustavno sodišče je do presoje ustavnosti zakona o davku na nepremičnine zadržalo štiri odstavke 10., 12. in 28. člena zakona: vsi urejajo roke za odmero nove dajatve v letu 2014. Če ustavnemu sodišču pred 1. aprilom ne bo uspelo odločiti o ustavnosti drugih delov zakona o davku na nepremičnine, ki jih spodbija šest pobudnikov, lahko pričakujemo še kakšno začasno zadržanje katerega od posameznih zakonskih členov, ki jih ustavno sodišče za zdaj ni zadržalo. Tako so pretekli teden napovedali ustavni sodniki, ki so davčni upravi naložili, da do dokončne odločitve o ustavnosti zakona o davku na nepremičnine ne sme izdajati odločb o odmeri davka.
V dobrem mesecu in pol naj bi tako vedeli, koliko bo veljal zakon o davku na nepremičnine. Iz odločitve ustavnih sodnikov o začasnem zadržanju izdajanja davčnih odločb lahko sklepamo, da ustavni sodniki dvomijo o ustavnosti celotnega zakona. Za prvi korak – začasno zadržanje – so se odločili, ker bi, kot so zapisali v obrazložitvi, »že sama izdaja odločb veliko davčnim zavezancem in pričakovano povečano število pritožbenih postopkov, pogojenih tudi z odsotnostjo odločbe ustavnega sodišča, sta državi in davčnim zavezancem povzročili veliko finančno in organizacijsko breme. Če bi se izkazalo, da je izpodbijana ureditev protiustavna, bi bile te škodljive posledice težko popravljive.« Zato je ustavno sodišče začasno zadržalo izvrševanje drugega odstavka 10. člena, četrtega odstavka 12. člena ter tretjega in četrtega odstavka 28. člena zakona o davku na nepremičnine. Druge zahteve predlagateljev – poslancev SDS, Mestne občine Koper, Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, občine Rogašovci in državnega sveta – je ustavno sodišče zavrnilo.
Štirje sodniki s pomisleki
Štirje sodniki, in sicer Mitja Deisinger, Marta Klampfer, Ernest Petrič in Jan Zobec so glasovali proti temu, da se ustavno sodišče že takoj ni odločilo za začasno zadržanje zakona v celoti. Menijo, da »zgolj zadržanje izdajanja odločb o odmeri davka pomeni, da zakon kot splošni akt velja in da se v preostalem lahko izvajajo druge aktivnosti, ki jih nalaga. Skratka, da ureditev, kot izhaja iz zakona, kot taka ostane nedotaknjena, da torej ta ureditev velja. Ko je tako, pa se lahko zgodi, da se bodo v primeru daljšega odločanja o zahtevah za presojo ustavnosti in zakonitosti zakona dogajale težave in resne motnje v že predvidenih in glede na prejšnjo ureditev utečenih fiskalnih prilivov iz lastništva nepremičnin.«
Četverica sodnikov je zato menila, da bi bilo bolj modro in edino primerno zadržanje celotnega zakona ob hkratni določitvi načina izvršitve take odločitve. Nastalo pravno praznino bi bilo mogoče začasno zapolniti z »oživitvijo« prejšnje ureditve, kar pomeni z začasno vzpostavitvijo režima, ki je veljal do 1. januarja – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. »Tako bi resda podaljšali učinkovanje stare ureditve, vendar bi se tako izognili krizi, v katero lahko zaidemo, če končna odločitev ne bo sprejeta pred 1. aprilom. Z rešitvijo, ki smo jo predlagali, bi se izognili tudi težavam, v katere bi zašli ob morebitni ugotovitvi protiustavnosti nove ureditve nepremičninskega davka. Če bi namreč ustavno sodišče zakon razveljavilo, bi moralo, da bi preprečilo nastanek pravne praznine in izpad proračunskih prilivov, učinek razveljavitve odložiti,« opozarjajo štirje ustavni sodniki.
