Glavni problem: kako rešiti Abanko

Ljubljana – »Če lastnik nima denarja za svoje podjetje, ga mora prodati ali zapreti. Podobna logika velja za banke,« je nekdanji finančni minister Janez Šušteršič komentiral vprašanje, kakšna je rešitev za Abanko, potem ko ji je bonitetna hiša Moody's znova prisolila zaušnico v obliki znižanja bonitetne ocene.

Mednarodna bonitetna hiša Moody's je v petek znižala bonitetno oceno Abanke za dve stopnji, s CAA1 na CAA3. To je opozorilo, da Abanka morda ne bo sposobna poravnati svojih finančnih obveznosti, saj pri Moody's ocenjujejo, da se je njena kreditna sposobnost po nedavni neuspešni dokapitalizaciji še poslabšala. Tudi obeti za naprej po oceni Moody's ostajajo negativni.

Znižanje bonitetne ocene trenutno sicer ne bo vplivalo na poslovanje banke, vendar dolgoročno lahko vodi v dražje zadolževanje banke na medbančnem trgu, je ob najnovejšem padcu bonitetne ocene opozoril Tomaž Dvořak iz Alte Skladi. »Je tudi zunanje opozorilo, da so banke pomemben člen slovenskega gospodarstva in da je treba sanacijo finančnega sektorja v Sloveniji jemati kot eno prioritetnih nalog,« je dodal sogovornik.

Šušteršič: v reševanje Abanke naj se vključi BS

Krepitev kapitalske ustreznosti Abanke pričakuje tudi glavni nadzornik bančnega trga Banka Slovenije (BS), saj ocenjuje, da bo tretja največja domača banka tudi leta 2013 izpostavljena določenim tveganjem. Glavna težava Abanke je izpostavljenost slabim naložbam, zato je BS pred kratkim izdala odredbo, da mora banka najpozneje do konca julija dobiti najmanj 90 milijonov evrov svežega kapitala.

Na poziv BS so se v banki odzvali z napovedjo nove skupščine, ki bo odločala o dokapitalizaciji, vendar trenutno še ni znano, kdo bi banki lahko zagotovil sveži denar. Že dve propadli dokapitalizaciji od lanskega poletja sta jasno nakazali, da banka pri iskanju svežega kapitala ne more računati na svoje glavne lastnike – Zavarovalnico Triglav, Gorenjsko banko in kranjsko Savo. Tudi zahteve BS po svežem kapitalu so zdaj višje; če je uprava banke v zadnji dokapitalizaciji na trgu iskala od 50 do 90 milijonov evrov svežega kapitala, BS po novem pričakuje injekcijo v višini najmanj 90 milijonov evrov.

Kdo bo Abanki zagotovil sveži denar, se med vrsticami sprašuje tudi nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. »Pri Abanki je glavni problem, da se lastniki ne morejo dogovoriti, kako jo rešiti. Ta pat položaj traja že dobro leto dni. Če lastniki nimajo denarja za dokapitalizacijo, je treba najti drugo rešitev. Težko verjamem, da bi se banka lahko prodala strateškemu partnerju. Če Abanke ni mogoče prodati, je treba to priznati in banko poslati v urejen stečaj pod nadzorom BS, vloge varčevalcev in poslovni komitenti pa naj se prenesejo na druge banke,« je poudaril Šušteršič. Ob tem je spomnil, da ima BS na voljo tudi druge mehanizme za reševanje bank, kot sta, denimo, imenovanje prisilne uprave ali poziv, naj banko dokapitalizirajo lastniki njenih lastnikov. V primeru Abanke je to država (kot glavna lastnica Triglava) ali Kad in Sod kot glavna lastnika kranjske Save in prek nje Gorenjske banke.

Skupščina že sredi marca?

Če bo vse potekalo po načrtih uprave, bi bila skupščina lahko že sredi marca. Na njej bodo delničarji odločali o dokapitalizaciji v višini 90 milijonov evrov po ceni delnice, ki ne bo nižja od evra in z izključitvijo prednostne pravice obstoječih delničarjev. Poleg večjih obstoječih delničarjev bodo k vpisu novih delnic povabljeni tudi drugi investitorji, ki so, ali bodo izkazali interes, so pred kratkim sporočili iz banke.

Zaradi slabih naložb in posledičnih odpisov je Abanka tudi leto 2012 končala z izgubo v višini 76 milijonov evrov, njena bilančna vsota pa se je skrčila za skoraj 15 odstotkov. To se je pokazalo tudi v krčenju kreditiranja; Abanka je lani izdala za 2,6 milijarde evrov kreditov, pri čemer so se krediti bankam zmanjšali za 205 milijonov evrov, posojila nebančnim strankam (podjetjem in drugim) pa za 463 milijonov evrov.