Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenski BDP se krepi: v prvih treh mesecih je bil za tri odstotke višji kot v istem obdobju lani, ugotavljajo statistiki. Rast so poganjali predelovalne dejavnosti, turizem in zaloge, povečala se je tudi domača potrošnja.
Zunanje povpraševanje je spet pozitivno vplivalo na gospodarsko rast, izvoz se je po visokih rasteh v prejšnjih četrtletjih povečal še za 5,4 odstotka. Tudi delež izvoza v BDP se veča, od 58 odstotkov na začetku krize se je zvišal na 80 odstotkov BDP, v zadnjih dveh letih se tudi povečuje delež slovenskega izvoza v skupnem izvozu EU. Naši izvozniki povečujejo mednarodno konkurenčnost, predvsem z večjo produktivnostjo, razvojem in kakovostjo svojih izdelkov, ugodni pogoji menjave (nižje cene energentov) pa pozitivno vplivajo tudi na dobičkonosnost naših podjetij, pravi Anže Podnar, strokovnjak za nacionalne račune na državnem statističnem uradu (Surs).
V prvem četrtletju se je tako izvoz slovenskih motornih vozil, delov in opreme povečal za kar 22 odstotkov – to pa pomeni že 15 odstotkov celotnega izvoza blaga. Za sedem odstotkov je bil večji izvoz kovin in kovinskih izdelkov, po drugi strani pa se je za dobre tri odstotke zmanjšal izvoz farmacevtskih izdelkov, predvsem na račun manjše prodaje v Rusijo in ZDA. Ob izvozu se je letos povečal tudi uvoz, recimo uvoz blaga za avtomobilsko industrijo je bil večji za kar 32 odstotkov. Na letošnjo gospodarsko rast so posledično pomembno (v višini 2,5 odstotne točke) vplivale tudi zaloge, predvsem s povečanjem zalog trgovskega blaga in nedokončanih proizvodov. Ob ponovnem padcu gradbeništva se povečujejo prihodki od turizma, lani smo imeli največ prihodov in prenočitev turistov doslej.
Še naprej deflacija
Surs je objavil tudi zadnje podatke o gibanju cen, ki kažejo, da smo maja na letni ravni imeli 0,5-odstotno deflacijo – in to kljub temu da smo ta mesec zaznali relativno visoko, 0,8-odstotno mesečno rast cen, dražje je bilo predvsem sadje. K letni deflaciji so maja sicer največ prispevali cenejši naftni derivati – v primerjavi z majem 2014 so bila tekoča goriva cenejša za 10,6, pogonska pa za 8,1 odstotka. Blago se je v enem letu pocenilo za 0,9 odstotka, rahlo, za 0,3 odstotka pa so se podražile storitve, so izračunali statistiki.
Zasebna potrošnja je bila po lanski skromni rasti v prvem četrtletju letos večja za 0,4 odstotka, potrošniki pa so se bolj odločali za večje nakupe, kar kažejo povečane registracije novih osebnih vozil in za dobro desetino večje trošenje trajnih dobrin, ugotavljajo na Sursu.
Okrevanje slovenskega gospodarstva se nadaljuje, naš BDP že šest četrtletij zapored raste hitreje od povprečja rasti v Uniji, v prvem četrtletju letos pa je bil desezonirano za tri odstotke višji kot v prvem četrtletju lani, ugotavljajo na statističnem uradu.
Brez izločenih vplivov sezone in koledarja se je BDP v prvem četrtletju letos primerjalno povečal za 2,9 odstotka, pri tem pa je bil tudi za 0,8 odstotka višji kot v zadnjem četrtletju lani. Slovenska gospodarska rast je bila v prvih treh mesecih letos dvakrat višja od povprečne rasti v EU (1,4 odstotka) in trikrat višja kot v naši najpomembnejši trgovinski partnerici Nemčiji. Kar polovico naše rasti je ustvarila predelovalna industrija, ki je svojo dodano vrednost povečala za 7,1 odstotka (od tega največ avtomobilska industrija, za kar 31 odstotkov). Pospešeno so rasle tudi povezane dejavnosti, recimo gumarska industrija za 14 odstotkov, industrija jekla pa za tri odstotke. Manjši padec je mogoče zaznati v farmacevtski industriji, kjer se je dodana vrednost zmanjšala za 1,5 odstotka.
Državni statistiki so veliko rast zaznali tudi v dejavnostih, povezanih s turizmom. Dodana vrednost v gostinstvu se je povečala za pet odstotkov, prenočitev turistov je bilo v prvih treh mesecih letos za kar 6,8 odstotka več kot v istem obdobju lani, potrošnja tujcev pri nas se je povečala za 5,6 odstotka, bolj kot lani pa smo trošili tudi rezidenti, saj se je prodaja motornih vozil v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za kar 12 odstotkov. Po drugi strani pa se je po nekaj četrtletjih visoke rasti zgodil zasuk navzdol (padec za 1,7 odstotka) v gradbeništvu.
Tudi največji zaposlovalci
Dejavnosti, ki so najbolje poslovale, so tudi več zaposlovale: v predelovalnih dejavnostih se je število zaposlenih povečalo za 0,8 odstotka, v gostinstvu za 3,3 odstotka, najbolj pa so zaposlovali v zaposlovalnih dejavnostih, tam se je število zaposlenih povečalo za kar 33 odstotkov. Skupna zaposlenost se je povečala za en odstotek oziroma 8700 ljudi, ugotavljajo statistiki.
Zasebna potrošnja je bila po lanski skromni rasti v prvem četrtletju letos za 0,4 odstotka, kar je posledica povečanja nakupov trajnih dobrin. »Gospodarska rast je s krepitvijo domače potrošnje postala bolj uravnotežena kot v prejšnjih četrtletjih. Takšna gibanja so nakazovali že številni kratkoročni kazalniki potrošnje, zlasti ugodnejši kazalniki na trgu dela in izboljšanje kazalnika razpoloženja potrošnikov, ki so se bolj odločali za nakupe. To kažejo tudi registracije novih osebnih vozil in prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami,« so podatke Sursa komentirali na Umarju, kjer so sicer Sloveniji za celotno letošnje leto napovedali 2,4-odstotno gospodarsko rast - to je malo manj od podatkov za prvo četrtletje.
