Tiskane izdaje
Ljubljana − Gorenjska banka je leto 2015 končala z bilančno vsoto v višini 1,45 milijarde evrov, pod črto pa je ostalo 3,2 milijona evrov čistega dobička, kažejo nerevidirani podatki za lani.
Cilj bank je, da se njihova bilančna vsota povečuje in tako je bilo lani v primeru Gorenjske banke − njena bilančna vsota se je »malo povečala«, po včerajšnji seji sporoča nadzorni svet banke. Višji kot v letu 2014 je bil tudi dobiček. Tega bi bilo verjetno še več, če ne bi banka oblikovala za 11,6 milijona evrov oslabitev in rezervacij za slabe naložbe, dobička iz rednega poslovanja pa je bilo za 15,8 milijona evrov. Banka je v letu 2015 za sedem odstotnih točk zmanjšala delež slabih kreditov v portfelju; ta je bil ob koncu leta 17,3-odstoten.
Za banko, ki se je januarja dokapitalizirala, je daleč najpomembnejši podatek o njeni kapitalski ustreznosti. Količnik kapitalske ustreznosti je na zadnji dan lanskega leta 17,9 odstotka. Če pa bi k temu prišteli še nedavno 13-milijonsko dokapitalizacijo, bi bil ta količnik višji, 19,4 odstotka, sporočajo iz banke.
»Gorenjska banka je torej v leto 2016 vstopila visoko likvidna in kapitalsko trdna ter z dobro osnovo za uspešno realizacijo finančnih načrtov, poslovnih ciljev in strateških razvojnih projektov,« sporoča nadzorni svet banke.
Spomnimo: levji delež svežega kapitala je banki januarja zagotovila srbska banka AIK, nad katero bedi srbski poslovnež Miodrag Kostić. Z vplačilom dobrih 12,3 milijona evrov je srbska banka pridobila 13,9-odstotni delež in s tem postala druga največja delničarka banke, ki je vezana na gorenjski gospodarski bazen.
Največja lastnica banke ostaja Sava, ki pa mora svoj delež v Gorenjski banki na zahtevo Banke Slovenije prodati.
Načrti: Iz regionalne v vseslovensko banko, povezali bi se z drugimi bankami
Nadzorniki so včeraj potrdili poslovni načrt banke za letos, finančni načrt banke in skupine za obdobje do leta 2018 ter razvojno strategijo banke v obdobju do leta 2020.
»Gorenjska banka načrtuje, da bo v prihodnjem petletnem obdobju tako z organsko rastjo kot s prevzemom sredstev in portfeljev, ki bodo skladni z njeno naložbeno politiko, pa tudi s kapitalskim povezovanjem z drugimi bankami oziroma finančnimi ustanovami uresničevala strategijo pospešene rasti. Na ta način se bo iz regionalne banke postopoma preobrazila v vseslovensko banko z univerzalnim storitvenim portfeljem, prilagojenim potrebam podjetij in posameznikov,« napovedujejo v banki.
