Tiskane izdaje
Ljubljana - Svet Banke Slovenije danes sprejel odločitev o potrebnem dodatnem kapitalu Gorenjske banke
Ljubljana. Po najnovejšem pregledu Gorenjske banke je po neuradnih informacijah regulator ugotovil še za nekaj deset milijonov evrov potrebnega dodatnega kapitala. Banka ne bo podržavljena. Od tistih, ki so bile, se razlikuje tudi po tem, da nima podrejenih finančnih instrumentov.
Svet Banke Slovenija (BS) je sprejel odločitev o potrebnem dodatnem kapitalu Gorenjske banke; s to odločitvijo bodo banko seznanili do konca meseca, so sporočili iz BS. V vmesnem času pričakujejo še mnenje Evropske centralne banke. Uradnih informacij o tem, koliko kapitalske vrzeli so Gorenjski banki naračunali tokrat, danes ni bilo mogoče dobiti, neuradno pa je zaokrožila številka okoli 50 milijonov evrov. Banka ne bo podržavljena, smo še izvedeli, pač pa je dobila dodaten čas za dokapitalizacijo. Koliko natančno, ni znano, vsekakor pa gre za nekaj dodatnih mesecev, razkrivajo naši viri.
V Savi molčijo
Gorenjski banki, eni od osmih bank, ki so bile vključene v stresne teste in preglede aktive, so leta 2013 izračunali 328-milijonski potencialni kapitalski primanjkljaj, ki bi ga banka potrebovala v primeru neugodnega, najbolj črnega scenarija do 2015. Banka Slovenije ji ni izdala odločbe o dokapitalizaciji, pač pa naložila, naj do konca leta 2014 izvede samosanacijo oziroma ukrepe za zmanjšanje kapitalskega primanjkljaja. Takšno odločitev BS - podaljšanje časa za samosanacijo, prek katere je izračunani potencialni kapitalski primanjkljaj doslej zmanjšala za več kot šestkrat - pričakujejo tudi v Gorenjski banki. V skupini Savi, ki ima največji upravljavski, 48,8-odstotni delež, danes odločitve BS o dokapitalizaciji, s katero niso seznanjeni, niso želeli komentirati. Prav tako niso odgovorili na vprašanje ali bodo sodelovali pri morebitni dokapitalizaciji Gorenjske banke.
Svet BS obravnaval gospodarska gibanja
Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s pregledom gospodarskih in finančnih gibanj. Gospodarska rast evrskega območja se je ob koncu leta 2014 nekoliko povišala, a ostala šibka, z zaupanjem v gospodarstvu pod ravnjo iz prvega polletja. Pričakovana gospodarska rast na večini glavnih trgov za slovenske izvoznike ostaja nizka, vendar so obeti zaenkrat še ugodnejši od razmer v letu 2014, pozitivna pa ostajajo tudi izvozna pričakovanja podjetij.
Domača gospodarska gibanja so bila v lanskem zadnjem četrtletju pod vplivom hitre rasti izvoza in šibkejše domače potrošnje. Rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti, podprta z izboljšano stroškovno in tehnološko konkurenčnostjo, je ostala solidna, izvozno povpraševanje pa se je krepilo v in zunaj EU. Rast javnih investicij se je dodatno upočasnila, kar se je odrazilo v padcu gradbene aktivnosti, ki je ob pomanjkanju zasebnih investicij skoraj v celoti odvisna od javnih projektov. Zmanjšala se je tudi tekoča aktivnost v številnih zasebnih storitvah, kar kaže na šibkejše domače trošenje v lanskem zadnjem četrtletju.
Zmanjšuje se varnost zaposlitev
Kljub izboljševanju razmer na trgu dela visoka brezposelnost ostaja ena izmed osrednjih makroekonomskih težav, še naprej pa se zmanjšuje tudi varnost novih zaposlitev. Število registriranih brezposelnih se je januarja v primerjavi z decembrom povečalo za skoraj 5.000 in preseglo 124.000. Decembra se je sicer nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih, ki pa še naprej izvira predvsem iz zaposlovanja agencijskih delavcev in - ob pojemanju učinkov reforme trga dela – začasnih zaposlitev. Ob ničelni inflaciji se je realna masa plač povišala tudi decembra, vendar se okrevanje tako merjene kupne moči predvsem zaradi negotovosti na trgu dela še ni odrazilo v ustrezni rasti potrošnje, ugotavlja BS.
Izboljšujejo se pogoji financiranja države na finančnih trgih
Fiskalni položaj države se izboljšuje. Kljub močnemu povečanju investicij je bila lani do novembra rast prihodkov konsolidirane bilance javnih financ v primerjavi z rastjo odhodkov višja za 3 odstotne točke. Letošnji primanjkljaj je predviden na ravni 2,9 % BDP in naj bi bil v celoti posledica plačil obresti, primarni saldo pa naj bi bil celo v manjšem presežku. Še naprej se izboljšujejo tudi pogoji financiranja države na finančnih trgih, so po seji sveta zapisali v BS.
