Gospodarska rast 2,3-odstotna

H gospodarski rasti sta pozitivno vplivala izvoz in domače trošenje, medtem ko je BDP znižala kriza v gradbeništvu.

Objavljeno
31. maj 2016 12.14
rsi-delavec
Nejc Gole
Nejc Gole

Slovensko gospodarstvo je v prvem četrtletju zraslo za 2,3 odstotka, kar je več od evropskega povprečja.

Po podatkih slovenskega statističnega urada je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v prvem četrtletju letos glede na zadnje lansko četrtletje zrasel za 0,5 odstotka in za 2,3 odstotka glede na enako obdobje lani. »Kaže se uresničevanje napovedi institucij, da bo prišlo do umirjanja rasti,« komentira Anže Burger s fakultete za družbene vede.

Kljub temu je bila slovenska gospodarska rast višja od evropske, saj je BDP v območju evra na letni ravni zrasel za 1,6 odstotka, v Evropski uniji pa za 1,7 odstotka.

Gonilo rasti je izvoz ...

Izvoz je v prvem četrtletju zrasel za 5,3-odstotka. Rast uvoza je bila nekoliko nižja, in sicer 3,2-odstotna. »Izvoz je nad pričakovanji,« komentirajo analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Izvoz blaga se je povečal za 4,9 odstotka, izvoz storitev pa za 7,4 odstotka. Na GZS pojasnjujejo, da je nekoliko umirjena dinamika izvoza blaga povezana z zapoznelim učinkom na manjši izvoz velikih evropskih gospodarstev na trge v razvoju. Krepka rast izvoza storitev je posledica krepitvije turističnega obiska in dobrih rezultatov logistične verige. Na GZS pričakujejo zmanjšanje rasti izvoza blaga, prav tako pogoji menjave zaradi višjih cen nafte in drugih surovin ne bodo tako ugodni. »Turizem bo ohranil dobro dinamiko, predvsem zaradi percepcije Slovenije kot varne države in tudi zaradi vrnitve domačega gosta,« napovedujejo.

... mlinski kamen pa gradbeništvo

Po drugi strani gospodarstvo zavira gradbeništvo, saj so se investicije skrčile najbolj v zadnjih treh letih. Panoga se po dveh letih hitre rasti znova krči, saj so se zaključili projekti, financirani iz pretekle finančne perspektive. Novih pa ni.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se skrčile za 8,2 odstotka, od tega investicije v zgradbe za 27,2 odstotka. Padec so ublažile investicije v stroje in opremo, ki so se zvišale za 9,3 odstotka. »To potrjuje živahno investicijsko dejavnost v zasebnem sektorju,« komentirajo na GZS.

Šibka rast potrošnje

Končna potrošnja gospodinjstev se je zvišala za 0,6 odstotka. Najbolj so se povečali izdatki za trajne dobrine, in sicer za 9,7 odstotka. Med njimi so najbolj izstopali izdatki za nakupe osebnih vozil in motornih koles, ki so se povečali za skoraj 15 odstotkov.

»Rast porabe gospodinjstev je bila najnižja v zadnjem letu, kar je nekoliko presenetljivo, saj se je masa plač v zasebnem in javnem sektorju povečala, prav tako se povečuje število zaposlenih in zmanjšuje brezposelnost. To pomeni, da politika višjih plač v javnem sektorju ne deluje,« pravijo na GZS.

Po drugi strani na GZS opozarjajo pred prevelikim trošenjem države zaradi rasti plač v javnem sektorju in izdatkov za migrantsko krizo. »Rast je precej višja od pričakovanj. Obstaja velika nevarnost, da bo država v letošnjem letu prekršila javno-finančne zaveze,« opozarjajo. Potrošnja države se je v prvem četrtletju povečala za 2,7 odstotka.