Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju za 2,7 odstotka višji kot v istem obdobju lani, v prvih treh četrtletjih letos pa je Slovenija zabeležila 2,6-odstotno gospodarsko rast, so objavili na državnem statističnem uradu. Slovenija torej letos dosega višjo rast, kot so napovedale domače in mednarodne inštitucije (Umar, IMF evropska komisija, Banka Slovenije).
Zasebno trošenje gospodinjstev še naprej spodbuja gospodarsko aktivnost v državi. V tretjem četrtletju se je povečalo za 2,6 odstotka, šibka točka pa ostajajo bruto investicije, ki so se se zmanjšale za 0,4 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 3,6 odstotka.
Podobno kot v prejšnjih četrtletjih tega leta so na bruto investicije v osnovna sredstva tudi v tem četrtletju negativno vplivale investicije v zgradbe in objekte (zmanjšale so se za 12,4 odstotka). Investicije v opremo in stroje so se povečale za 6,6 odstotka in tako ublažile padec bruto investicij v osnovna sredstva.
Upočasnitev rasti izvoza in uvoza
Izvoz se je v tretjem četrtletju 2016 okrepil za 5,4 odstotka (izvoz blaga se je povečal za 5,2 odstotka, izvoz storitev pa za 5,8 odstotka). Uvoz se je povečal za 4,5 odstotka (uvoz blaga se je povečal za 4,9 odstotka, uvoz storitev pa za 2,5 odstotka.). Zunanjetrgovinski presežek je h gospodarski rasti prispeval 1,1 odstotne točke.
Zaposlenost višja za 2,1 odstotka
H gospodarski rasti so v tretjem četrtletju 2016 največ prispevale predelovalne dejavnosti, in sicer 1,3 odstotne točke. Dodana vrednost se je v predelovalnih dejavnostih povečala za 6,5 odstotka. Najizraziteje se je povečala v dejavnosti gostinstvo, in sicer za 11,0 odstotka. Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je zvišala za 2,5 odstotka.
V tretjem četrtletju se je zaposlenost povečala za 2,1 odstotka, kar je približno za toliko, kot se je v prejšnjem četrtletju (za 2,0 odstotka).
Rast cen življenjskih potrebščin je bila v novembru 2016 na letni ravni 0,6-odstotna. V enem letu so se storitve v povprečju podražile za 1,5 odstotka, blago pa za 0,2 odstotka. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale (za 0,7 odstotka), cene trajnega in poltrajnega blaga pa znižale (za 1,7 oziroma 0,1 odstotka), so še izračunali državni statistiki.
GZS: rast povsod razen v gradbeništvu
Dinamika medletne rasti v tretjem četrtletju (tri odstotke) je bila, prilagojeno za sezono in koledar, še višja kot v prvih dveh četrtletjih (2,2 odstotka), a se po letni reviziji lahko končne vrednosti lahko tudi precej spremenijo, so zadnje gospodarske podatke državne statistike pokomentirali na GZS.
Rast je splošna, ocenjujejo, z izjemo gradbeništva. To se otepa z velikim padcem gradbenih del pri inženirskih objektih, kar je posledica konca stare perspektive in manjšega priliva in naložb iz evropskih sredstev. Podoben trend poznajo tudi v večini držav višegrajske skupine. Zasebne investicije v objekte in zgradbe so sicer skromne, vendar dinamika novih gradbenih dovoljenj nakazuje, da bo rast v letu 2017 višja. Podjetja sicer še vedno investirajo več v stroje in opremo, kar je dobro znamenje za prihodnjo rast industrijske proizvodnje, še ocenjujejo na GZS, kjer ohranjajo oceno o 2,3-odstotni rasti v tem in prihodnjem letu, med aktualnimi tveganji pa izpostavljamo izid bližnjega italijanskega referenduma, ki bi vnovič zamajal zaupanje v evro.
BDP pa še vedno pod predkrizno ravnjo
V Sloveniji je bila četrtletna rast znova znatno višja kot v povprečju evrskega območja in tudi v medletni primerjavi ostajamo med državami z najvišjo rastjo, pa v komentarju na objavljene statistične številke izpostavljajo na Umarju. A ob teh pozitivnih vidikih opozarjajo tudi na precej manj spodbudno dejstvo.
Slovenija namreč kljub relativno hitrejšemu zmanjševanju zaostanka v zadnjih letih še vedno ostaja v skupini tistih držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo: naš realni BDP je namreč še vedno za vsaj dve odstotni točki nižji, kot je bil pred osmimi leti.
Kaj nam napovedujejo?
Infografika: Delo
