Gospodarsko sodelovanje: Litva za Slovenijo 35. skrb

Ljubljana – Litva ne sodi med največje slovenske zunanjetrgovinske partnerice, je pa najpomembnejša med baltskimi državami. V enajstih mesecih lani je blagovna menjava znašala 105,3 milijona evrov, leta 2014 pa 114,8 milijona evrov. Še vedno ni bila izravnana.

V Litvo tako več izvozimo, kot tam kupimo. Slovenski presežek v blagovni menjavi v zadnjih letih znaša od 23 do 30 milijoni evrov. O pomembnosti partneric veliko povedo ravni: med slovenskimi izvoznimi trgi je Litva na 35. mestu, med uvoznimi pa na 40. Nasprotno je Litva za Slovenijo po velikosti 45. izvozni in 30. uvozni trg.

Slovenija je do novembra lani v Litvo izvozila za dobrih 67 milijonov evrov blaga (kar je okoli tri odstotke slovenskega izvoza blaga), v nasprotni smeri pa je pripotovalo za 37,9 milijona evrov blaga ali približno 1,8 odstotka vsega slovenskega blagovnega uvoza.

Izvoz v najjužnejšo baltsko državo se je precej povečal leta 2007. Odtlej pa vse do leta 2013 je bil zelo izravnan, znašal je od 55 do 60 milijonov evrov na leto, zadnji dve leti pa se bliža 70 milijonom evrov. Bolj je nihal uvoz. Dolga leta je bil na zelo nizkih ravneh, z manj kot petimi milijoni evrov na leto je počasi rasel proti desetim milijonom. Izjema je bilo leto 2009, ko se je zvišal na 35 milijonov. Resneje se je nato spet dvignil leta 2013, predlani pa že presegel 45 milijonov evrov. Na podobni ravni je ostal lani.

Na seznamu slovenskih podjetij, ki izvažajo v Litvo (baza Sloexport), je 207 imen, v resnici pa jih je še več. Med njimi so, na primer Lek, Krka, Gorenje, Droga Kolinska, Alpina, Papirnici Vevče in Količevo, Iskra, Fructal, Fotona, Helios, Jub, Steklarna Hrastnik, Tekstina, Unior. Iz te množice smo hoteli določiti največje izvoznike v Litvo, a so nam na Spiritu povedali, da takega seznama nimajo – zaradi varstva podatkov. Naključno izbrana podjetja nam na naša vprašanja o značilnostih poslov z Litvo niso odgovorili (razen Krke). O tem, kje so priložnosti za povečanje sodelovanja z Litvo, kakšna so tveganja in kakšno je zanimanje na naši strani, smo vprašali tudi institucije, poklicane za spodbujanje mednarodnega trgovanja, GZS, gospodarsko ministrstvo in Spirit. Vsebinskih komentarjev nismo dočakali – kar je po svoje tudi povedno.

Na litovskem trgu Etol, Krka in Sandoz

Po krizi leta 2008 si je litovsko gospodarstvo hitro opomoglo in postalo eno najhitreje rastočih v EU. Poslovno okolje je tam spodbudno, državi pa priznavajo, da ima dobro infrastrukturno omrežje. Kupna moč tam je, kot je mogoče razbrati iz podatkov Spiritovega Izvoznega okna, podobna kot v Sloveniji, tudi trendi vedenja potrošnikov so primerljivi. Trg je razmeroma majhen, hitro lahko postane zasičen, konkurenca tujih podjetij pa je zelo močna.

Krka je v Litvi med prvimi petimi največjimi dobavitelji zdravil, tam je že od razglasitve litovske neodvisnosti leta 1990. V Litvo izvaža izdelke na recept, brez recepta in veterinarske proizvode. Vrednost izvoza je skoraj 18 milijonov evrov na leto. V tamkajšnji službi za odnose z javnostmi so povedali, da so na litovskem trgu prisotna vsa pomembnejša svetovna farmacevtska podjetja in nekaj domačih proizvajalcev. »Konkurenca je huda, pomembna dejavnika pri poslovanju sta gradnja in vzdrževanje dobrega slovesa Krke v strokovni in laični javnosti. V glavnem mestu Vilnius imamo sedež hčerinske družbe, v kateri je zaposlenih blizu 80 visoko kvalificiranih lokalnih strokovnjakov iz farmacevtike, medicine in trženja.« V prihodnje bodo poslovne odnose še poglabljali in širili nabor ponudbe. Leto 2014 je Litva izvozila skupaj za 25 milijard evrov blaga, uvozila pa ga je za 26,3 milijarde evrov. V tujino je prodala največ mineralnih goriv, strojev, električne in elektronske opreme, pohištva ter plastike. Od tega je dobra petina romalo v Rusijo, Latvijo, Poljsko, Nemčijo in Belorusijo. Uvažala je predvsem mineralna goriva, stroje, električno in elektronsko opremo, vozila ter plastiko.