Tiskane izdaje
V prvi polovici leta 2014 bomo predvidoma le dočakali ustanovitev Slovenskega državnega holdinga (SDH). Poslanci naj bi zakon o holdingu prvič obravnavali že na januarski seji državnega zbora, in če ne bo zapletov, bi bil v približno dveh mesecih lahko tudi sprejet. Z njim se bo sedanja Slovenska odškodninska družba (Sod) preoblikovala v SDH, ki se mu bosta pripojila tudi PDP in del dejavnosti DSU, Kapitalska družba pa bo postala odvisna družba holdinga. S tem bo upravljanje vseh državnih kapitalskih naložb, ki znaša približno 11 milijard evrov, združeno pod eno streho.
Naloga holdinga pa ne bo le upravljanje državnih naložb, ampak tudi njihova prodaja. Poslanci so že odobrili prodajo 15 podjetij, ki naj bi nove lastnike večinoma dobila do konca leta 2014; eno, Helios, je že prodano avstrijskemu Ringu International. Zakon o SDH poleg tega predvideva sprejetje strategije upravljanja državnih naložb, ki naj bi opredelila, iz katerih družb se bo država še umaknila in v katerih obdržala določen delež. To pa za aktualno koalicijo ne bo lahka naloga, saj so pogledi vladnih strank na privatizacijo različni.
Tema v Markovcu in širše
Dvocevni predor Markovec na štiripasovnici med Izolo in Koprom bomo vsekakor dobili pred turistično sezono. Kot kaže zdaj, pred tisto z letnico 2015. Ampak v zvezi z Markovcem smo se zarečenega kruha že pošteno najedli, tako da nas trening z nekdanjih akcij Nič nas ne sme presenetiti samo še utrjuje. Kaj pa če bo vlada uresničila grožnjo/obljubo in prodala Dars? Vsekakor se to ne bo zgodilo hitro.
Verjetno bo prej Dars zašel v škripce. Prihodnje leto ga pač že čaka plačilo obveznosti v višini 366 milijonov evrov - ali več, saj Evropska centralna banka obresti ne more več zniževati, posameznih obveznosti pa Darsu tudi še ni uspelo prestrukturirati. Vlada je letos Darsu prisluhnila toliko, da je nekoliko povišala cestnine - kar ne bo dovolj -, o celotni sliki in enem poroštvenem zakonu namesto dveh ducatov in nekaj pa nič. Dars je zadnja leta s cestninami, ki so tako rekoč njegov edini prihodek, zbral približno tristo milijonov evrov. In jih je moral nameniti tudi še za tekoče zadeve - od stroškov dela do vzdrževanja. Novogradenj pa je (pre)malo. Saj se je že leta 2013 tudi vzdrževalo izjemno malo. Vozniki so bili morda veseli, a kaj bo čez nekaj let?
Bomo tako kot na državnih cestah zaradi lukenj in iztrošenosti omejevali hitrost in nosilnost? Direkcija za ceste, ki že leta opozarja, da je šesttisočkilometrsko omrežje v vedno slabšem stanju, bo leta 2014 ostala brez 61 milijonov proračunskih evrov, zato je že bila prisiljena ustaviti aktivnosti na 709 (ja, prav ste prebrali) investicijskih projektih in zapreti nekaj deset gradbišč. Napoveduje tudi omejevanje voženj po najbolj dotrajanih mostovih, tako da bo lahko Gorenje izvažalo samo proti severu čez Hudo luknjo. Ali pa po tirih, kar pa sploh ne bi bilo slabo. Na državnih cestah pa se bo delalo samo tam, kjer bo svoje primaknil Bruselj - bolje, kjer bomo nekaj svojega dobili nazaj. Kot kaže zdaj, bo med temi aktivnimi gradbišči tudi poljanska obvoznica mimo Škofje Loke.
Novogradnje - čas, da najdejo lastnike?
V prvi polovici letošnjega leta so se začela postopno prodajati stanovanja iz nasedlih projektov, ugotavlja geodetska uprava (Gurs). Po pričakovanjih se bo ta trend nadaljeval leta 2014. Po Gursovi oceni je bilo v prvih mesecih leta 2012 na voljo približno 4000 ali 5000 takšnih dokončanih stanovanj. V Mariboru nepremičninski posredniki pravijo, da novogradenj po tržni ceni skoraj ni več na voljo. Uspešen je bil pri prodaji KBM Invest, ki je lani na dražbi kupil skoraj 200 stanovanj za propadlim Konstruktorjem - ostalo jim jih je še približno 40. V Kranju je z majsko dražbo v Mali jerebiki stečajna upraviteljica Gradbinca prodala 20 stanovanj, dražba preostalih 56 enot bo v prvih dneh januarja. Stečajni upravitelj Vegrada AM je v več poskusih prodaje stanovanj v Celovških dvorih prodal vsega pet enot od 330, zato je ubral drugo pot: interesent na ponudbi navede, koliko je pripravljen plačati za neko stanovanje, sledijo pogajanja z zviševanjem cene. Ta metoda se je izkazala za uspešno, od poletja je prodal približno 70 stanovanj. Na kupce pa čaka še vrsta stanovanj, ki so se znašla v stečajnih postopkih ali pa jih investitorjem še ni uspelo prodati. Največ jih je v Ljubljani in na Obali. V naselju Savski breg v Ljubljani je na primer od štirih objektov zaseden le eden, v Atriumu je od 175 stanovanj prostih še več kot 110, precej prazni so že več let Semedelski razgledi, sameva tudi Eda center v Novi Gorici. V naselju Nokturno nad Markovcem je 228 enot, v Jezeru Cerknica jih je kakih 60, v Ljubljani v Dunajskih kristalih 100, SCT-jev trikotni objekt S5, v Kopru Oltra jih ima 80, v Izoli na Oktobrski jih je 75, na Majskih poljanah v Novi Gorici 60 in v Kresnicah v Ajdovščini 100.
Prvi večji koraki v socialnem podjetništvu
Leta 2013 sta bili Ustanovljeni prvi dve delavski zadrugi v samostojni Sloveniji: Novi Novoles in Novi Armal. Poleg njiju je bilo v iztekajočem letu ustanovljenih še okrog 25 drugih zadrug, kar je bistveno več kot v preteklih letih. Zagovorniki zadružništva in delavci združeni v zadrugo Novi Novoles pa so v jeseni doživeli hladen tuš, ker jim iz še ne docela pojasnjenih razlogov ni uspel delavski odkup Novolesa v stečaju. Razlog za obžalovanje, saj bi zadruga obudila lokalno lesno industrijo, in več kot sto delovnih mest.
V letu 2013 v Sloveniji so bili za socialne podjetnike storjeni tudi pomembni premiki na zakonodajnem področju. Vlada je sprejela strategijo razvoja socialnega podjetništva, septembra pa so v državnem zboru po hitrem postopku sprejeli novelo zakona o podpornem okolju za podjetništvo, ki zadrugam in socialnim podjetjem omogoča, da dobijo jamstva za bančne kredite, kar na tem področju izenačuje njihove možnosti z drugimi gospodarskimi družbami. Ministrstvo za delo je decembra pripravila predlog ukrepov za spidbujanje razvoja socialnega pidjetništva, ki bo ključni operativni dokument, ki bo opredelil podporno okolje in finančna sredstva za razvoj socialnih podjetij.
