Gospodarstvo 2014: Optimistični in pesimistični scenarij

Pri pripravi gospodarske napovedi leto 2014 potrebujemo veliko stekleno kroglo: negotovosti in različnih mogočih scenarijev navzgor in navzdol je več kot kdaj prej v zadnjih dveh desetletjih. Za začetek nekaj številk.

Famozni izvajalci bančnih stresnih testov, ameriška družba Oliver Wyman, so v nedavno razkritem neugodnem scenariju privzeli, da se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji letos skrčil za 3,1 odstotka, v letu 2014 za 3,8 odstotka in v letu 2015 še za 2,9 odstotka. Na podlagi tega so nam naprtili skoraj petmilijardni račun za dokapitalizacijo bank. Njihov osnovni scenarij sicer predvideva krčenje BDP letos za 2,7 odstotka in prihodnje leto za 1,5 odstotka. Naš urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) – verjetno ima boljši vpogled v slovensko gospodarstvo kot ocenjevalci, ki Slovenijo komaj najdejo na zemljevidu – je predvidel, da se bo BDP letos skrčil za 2,4 odstotka, prihodnje leto pa še za 0,8 odstotka.

Verjetno najbolj poklicana inštitucija, državni statistični urad, ta pripravlja izračune BDP, na katerih se pasejo vsi mogoči napovedovalci, pa ugotavlja, da se slovensko gospodarstvo letos iz trimesečja v trimesečje počasneje krči, kar nakazuje, da bo celotno letošnje krčenje znašalo le 1,7 odstotka. To je skoraj pol manj, kot napoveduje Oliver Wyman v skrajnem scenariju.

Po petih letih recesije zdaj optimisti napovedujejo, da bo v drugi polovici prihodnjega leta slovensko gospodarstvo spet raslo in da bomo odprli več novih delovnih mest, kot jih bomo zaprli. Med pričakovanji, ki jih upošteva njihov scenarij, so okrevanje gospodarske rasti v Uniji in glavnih partnericah, večanje izvoznega povpraševanja in dokapitalizacija bank ter začetek dela slabe banke; s tem naj bi se znižali stroški zadolževanja. Blagodejen učinek bi lahko imele tudi nove naložbe in boljše upravljanje podjetij – tu je še veliko manevrskega prostora.

Tveganja za nižjo rast v 2014 so zasnovana na vsaj enako tehtnih predpostavkah. Zaradi zamud v zadnjih štirih letih nas pri čiščenju bank in podjetij zdaj najtežje šele čaka, število brezposelnih se bo zagotovo še povečalo, dosedanje vrtoglavo zadolževanje države bo povečalo stroške obresti in – v kombinaciji z imperativom znižanja proračunskega primanjkljaja – zmanjšalo manevrski prostor za keynesijansko naravnane proračunske spodbude gospodarstvu. Poleg tega bo razlastninjenje lastnikov bančnih podrejenih obveznic v vrednosti čez 400 milijonov evrov (dober odstotek BDP) še zmanjšalo porabo državljanov, ki usiha že pet let.

Potegnimo črto: Slovenija ima zdaj boljše temelje za rast kot pred letom dni. A čaka nas še veliko dela, predvsem pri sanacij podjetij, pri čemer bosta morali svoje delo opraviti predvsem vlada in slaba banka, ki bo postala največja lastnica premoženja v državi.