Gospodarstvo optimistično vstopa v novo leto

Ljubljana – »Leto 2015 zaključujemo optimistično. Zadovoljni smo lahko tako z rezultati kot obeti,« ocenjujejo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Med tveganji izpostavljajo grško krizo, morebiten brexit in nevarnost dviga cen surovin.

»Za Slovenijo je ključno, da je prek uspeha izvoznikov zaustavila negativne trende na trgu dela ter s tem povrnila potrošnikom del optimizma. Ti so zdaj še neizkoriščen potencial, ki naj bi v letu 2016 prinesel nasmeške tudi družbam, ki so storitveno usmerjene na domači trg,« ocenjujejo v Skepu, analitski skupini GZS.

Ti naštevajo več razlogov za optimizem v prihodnjem letu. Kazalnik optimizma slovenske industrije je visok, ta se je namreč decembra po dvomesečnem ohlajanju zaradi velikega porasta novih naročil ponovno povzpel visoko na 71,2, pri čemer nivo nad 50 pomeni rast. Kazalnik zaupanja predelovalne industrije je v decembru za dve odstotni točki višji kot decembra lani. Višji so tudi kazalniki pričakovanj, torej podjetja pričakujejo rast izvoza in zaposlovanja. Optimizem domačega potrošnika raste in je najvišji v zadnjih osmih letih.

Nadaljujejo se tudi ugodni trendi v Nemčiji, ki je najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica, ugotavljajo: »Sentiment na ključnih slovenskih izvoznih trgih je visok, kar naj bi bilo zagotovilo za visok nivo poslov vsaj v prihodnjega pol leta. Sentiment evropskih potrošnikov se dviga, kar pomeni več turističnega izkupička ter večji izvoz blaga, namenjenega širši potrošnji.« V Skepu boljše čase napovedujejo tudi trgovini in nepremičninskim podjetjem, saj ugodne obrestne mere spodbujajo nakupe nepremičnin. Slabše pa bo šlo gradbenim podjetjem, predvsem tistim, ki so odvisna od javnih investicij. Te bodo namreč v prihodnjem letu nižje kot v zadnjih dveh letih, ko so se gradili projekti, financirani iz podaljškov pretekle finančne perspektive.

Na gospodarstvo ugodno vplivajo nizke cene surovin. Cene kovin in materialov so v ameriških dolarjih za 30 odstotkov in v evrih za 20 odstotkov nižje kot pred letom dni, navajajo v GZS: »Precej nižje cene kovin in goriva delujejo podobno kot davčno razbremenjevanje gospodarstva in potrošnje, kar je dobra novica. To na drugi strani povečuje manevrski prostor državi za uvedbo različnih oblik dajatev, kar se odraža v manjšem znižanju cen, kot bi sicer pričakovali.« Ob tem opozarjajo in se sprašujejo, ali so cene surovin, še posebej nafte, vzdržne in kakšen bo učinek nizkih cen surovin na izvoz evropskih podjetij v države, ki so odvisne od cen surovin.

Poleg slednjega v GZS kot tveganja naštevajo še krizo v Grčiji, ki mora za izplačilo naslednjega obroka pomoči izvesti več reform. Ob morebitnem izstopu Velike Britanije iz EU bi bil sentiment evropskih gospodarstvenikov močno prizadet. Zaradi brexita bi Slovenija morda morala v evropsko plačati večji prispevek, podjetja pa bi naletela na večje carinsko-birokratske ovire.

Ob tem GZS vlado poziva k davčni, pokojninski in zdravstveni reformi, odpravi kreditnega krča, reformi javne uprave ter infrastrukturnim naložbam.