Ljubljana – V osnutku koalicijskega sporazuma pogrešamo konkretne zaveze in merljive cilje, je poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Gospodarstvo se boji predvsem morebitnih dodatnih obremenitev, zahtevajo pa reforme davčnega, zdravstvenega in pokojninskega sistema ter trga dela.
»Volilni rezultat je pokazal veliko nezadovoljstvo Slovencev z dosedanjimi politikami, volivci smo sporočili, da hočemo nekaj novega. Zato smo od koalicijske pogodbe pričakovali spremembe, reforme,« je včeraj dejal Samo Hribar Milič. Po njegovem mnenju je obljuba o pokojninski reformi pozitivna, a je potrebna takoj: »Razmerje med zaposlenimi in vzdrževanimi je 1,36:1, to je nevzdržno.« Gospodarstvo pozdravlja obljubo o ureditvi študentskega dela, vendar je treba zmanjšati rigidnost na trgu dela. Tako bo Slovenija bolj privlačna za tuje neposredne investicije; tako imenovanih »greenfield« investicij je bilo v Sloveniji v zadnjih letih trikrat manj kot na Hrvaškem ter devetkrat manj kot na Češkem in Madžarskem, je povedal Bojan Ivanc z GZS.
Hribar Milič je poudaril tudi nujno zdravstveno reformo, ki pa ne sme biti le na strani prihodkov: »Potrebujemo reformo, ki bo spremenila mrežo zdravstvenih ustanov, prestrukturirala košarico zdravstvenih pravic, temeljito posegla v sistem javnega naročanja in na področje bolniških izostankov ter bolj transparentno ločila zasebno in javno zdravstvo.«
Izvoz je najpomembnejši dejavnik pri počasnem okrevanju slovenskega gospodarstva, a je osnutek koalicijskega sporazuma glede internacionalizacije po mnenju predsednika GZS premalo konkreten. »Že kar nekaj vlad je napovedalo spremembe vizumske politike, a še vedno nas je zaradi te lahko sram pred tujimi partnerji, ob tem pa izgubljamo na desettisoče potencialnih turistov in s tem delovnih mest,« je opozoril Hribar Milič. V slovenskem izvozu so premalo udeležena tudi mikro in mala podjetja, ki imajo velik potencial, zato je potreben program podpore za njihovo internacionalizacijo. Na GZS pogrešajo tudi bolj dorečen program za agencijo Spirit.
Svetovalec predsednika GZS Goran Novković je opozoril na potencialno nekonsistentnost med obljubo, da višjih davčnih stopenj ne bo, in potencialnimi dodatnimi obremenitvami gospodarstva. Tako je po njegovem treba ob davčnih blagajnah sorazmerno znižati davke, torej je treba »denar, ki ga dobimo iz boja proti sivi ekonomiji, preusmeriti od goljufov k zdravim podjetjem«. Napovedani davek na nepremičnine ne sme dodatno obremeniti podjetij, na GZS pa so se tudi vprašali, kje bo država dobila denar za obljubljen regres za upokojence, dvig kmečkih pokojnin ...
Na GZS med drugim opažajo tudi zaviranje zdrave konkurence v visokem šolstvu ter napačno enačenje vajeništva in obrtništva, zelena davčna reforma pa zanemarja to, da so slovenska podjetja takoj za danskimi najbolj obremenjena z energetskimi in okoljskimi dajatvami. Kot pozitivne elemente so izpostavili nameravano energetsko sanacijo stavb, investicije v hidroelektrarne, kodeks korporativnega upravljanja v državnih podjetjih, reformo javnega naročanja z odpravo sistema najnižje cene in centralizacijo javnega naročanja ter podporo gospodarstvu z garancijami in mehanizmi Slovenskega podjetniškega sklada.