»Grško premirje« je prineslo optimizem tudi na delniški trg

Po navadi vroče poletje in čas dopustov ter delniški trgi niso šli z roko v roki. Tokrat je drugače. V šali bi se človek vprašal, mogoče pa trge poganjajo ekstremne zunanje temperature, ki jih pretekla leta ni bilo. Šalo na stran. Resnica je, da so tokrat razmere zelo specifične in jih bom poskušal pojasniti v nadaljevanju.

Prvič. Za najpomembnejši razlog za poletno okrevanje trgov v Evropi je poskrbela Grčija. Dolgo se je vleklo pogajanje, Grki so poskušali na vse pretege in z vsemi zvijačami izbojevati kar najbolj ugoden rezultat, na koncu so potegnili kratko. Zdaj njihov parlament potrjuje vse, kar je bila pred meseci misija nemogoče. Lahko torej rečemo, da je kratkoročno problem rešen, še daleč pa je ugotovitev, da bi bilo stanje dolga normalno. In tega se danes zaveda tudi večina evropskih pogajalcev in nasprotnikov pomoči. Rešitve torej še iščejo, vsaj upamo pa lahko, da bo ta tema za nekaj časa poniknila z naslovnic in bodo rešitve iskali bolj v ozadju in z manjšim pompom.

V vsakem primeru pa je tudi to kratkoročno »premirje« prineslo zelo pozitiven učinek na evropske delniške trge, ki so se v preteklem tednu močno okrepili. Zdaj, ko se je tveganje grexita izničilo, so v ospredje spet prišle (spodbudne) makroekonomske kategorije. Indeksi PMI (indeks nabavnih menedžerjev) so bili skoraj v vseh evropskih državah boljši od pričakovanj in kažejo znake okrevanja. Prodaja avtomobilov je bila junija največja v zadnjih petih letih. Zeleno luč za investiranje je dobil 315-milijardni »Junckerjev sklad« za pospešitev okrevanja prek velikih infrastrukturnih projektov. Da seveda ne omenjam poceni denarja, ki prek kvantitativnega sproščanja že nekaj časa priteka v velikih količinah na trg iz Evropske centralne banke (ECB). Zaradi negotovosti grških pogajanj pred mesecem dni so upravljavci nakopičili precej denarja v portfeljih skladov, zdaj pa se ta denar spet vrača nazaj na trge.

Drugič. Pomemben dejavnik optimizma so objave polletnih rezultatov. ZDA so že nekaj časa v polnem zagonu, Evropa nekoliko zaostaja, vendar se prebuja. Prve ocene so dobre, saj je bila večina rezultatov boljših od pričakovanj. Izpostaviti velja dobre rezultate bančnega sektorja, manj dobro za zdaj kaže tehnološkemu. Apple, glavni igralec v njem, je pričakovanje glede dobička sicer presegel, vendar zaostal za pričakovano količinsko prodajo pametnih telefonov, zato je na dan objave izgubil več kot štiri odstotke svoje vrednosti. Po drugi strani pa je vsem nepogrešljivi Google posloval zelo dobro, delnica pa je na dan objave pridobila več kot 16 odstotkov, kar pomeni, da se je vrednost podjetja povečala za več kot 60 milijard dolarjev(!) v enem dnevu. Če smo že v prvem četrtletju pričakovali vpliv močnega dolarja na slabše poslovanje ameriških izvoznikov in takrat tega (še) ni bilo, je zdaj pri marsikaterem podjetju ta vpliv že očiten. Seveda pa bi zaradi močnejšega dolarja morali biti dobički evropskih izvoznikov toliko bolj obetajoči. In to bi lahko bil še dodatni impulz za nadaljnjo rast evropskega delniškega trga.