Guverner Jazbec: Tudi za nas je bilo presenečenje

Factor banka in Probanka: prvi odziv na opozorilo računskega sodišča o nezakonitih nakazilih ministrstva Banki Slovenije.

Objavljeno
02. september 2015 22.23
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika
Ljubljana – »Tudi za nas je bilo poročilo računskega sodišča, da sklep o unovčenju garancij nima pravne podlage, presenečenje,« je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pred odborom za finance odgovarjal o sanaciji Probanke in Factor banke.

Guverner Boštjan Jazbec je poslancem predstavljal poročilo o lanskem delu Banke Slovenije, v katerem o denarju za Factor banko in Probanko ni niti besede. Na vprašanja poslancev z leve in desne, denimo Andreja Širclja (SDS) in Janka Vebra (SD), o nezakonitih nakazilih, pa je odgovarjal, ker smo v Delu prejšnji teden opozorili, da je računsko sodišče pri pregledu zaključnega računa države ugotovilo, da je bilo lani unovčenih 428 milijonov evrov jamstev za omenjeni banki, in opozorilo, da se je v pomembnem delu to zgodilo brez pravne podlage.

Jazbec je poslancem povedal, da se je vlada Alenke Bratušek septembra in decembra 2013 zavezala, da bo zagotovila likvidnost po tržnih pogojih, ko bo omenjenima bankama poteklo posojilo v skrajni sili, za katerega je jamčila država. »Za nas je to bil sklep, ki smo ga morali izvršiti,« je vlogo Banke Slovenije poslancem pojasnil Jazbec. V poročilu računskega sodišča to opozarja, da je vlada decembra 2013 sprejela sklep, da bo Probanki zagotovila 300 milijonov, Factor banki pa 330 milijonov evrov »likvidnosti«, a v sklepu ni pisalo, na kakšen način in na kakšni pravni podlagi, so opozorili revizorji in zapisali, da je bilo izplačilo finančnega ministrstva Banki Slovenije pozneje izvedeno brez pravnega temelja in pomeni kršitev drugega člena zakona o javnih financah, ki določa, za kaj se sme porabljati državni denar.

Črna packa

Natančna vsota nezakonito uveljavljenih jamstev je v revizijskem poročilu prikrita kot poslovna skrivnost oblasti. Jazbec je poslancem povedal, da so računskemu sodišču svoje ravnanje pojasnili in dodatnih razlag ni zahtevalo. V revizijskem poročilu sta tam, kjer je napovedano pojasnilo Banke Slovenije, velika črna packa in opomba, da je tako zaradi zaupnosti po zakonu o bančništvu. 432 milijonov evrov jamstev za dve majhni bankrotirani banki je lani pomenilo manjši del več kot milijarde minusa B-bilance proračuna, še dobra milijarda minusa je bila v običajni bilanci.

Obe milijardi je vlada poravnala s skupaj kar 7,5 milijarde lanske zadolžitve. Zaradi velikega zadolževanja že drugo leto zapored so se dramatično povečali stroški servisiranja posojil, lani na dobro milijardo evrov ali 12,8 odstotka vseh prihodkov proračuna. Leto prej so znašali 827 milijonov ali 10,6 odstotka vseh prihodkov proračuna. Vlada se je lani zadolžila skoraj do meje, ki jo še dopušča ureditev: več kot tri milijarde so najeli celo za vračila glavnic posojil v letošnjem in prihodnjem letu, je ugotovilo računsko sodišče.

Ministrstvo za finance je pojasnilo, da je ta zadolžitev utrdila položaj države na trgu vrednostnih papirjev, »z vidika investitorjev je z letom 2015 Slovenija znova primerljiva z Italijo, Španijo in Irsko«. Računsko sodišče je ugotovilo, da je vlada lani poplačala 3,5 milijarde glavnic starih posojil. Za ta plačila se je za 1,5 milijarde zadolžila že leta 2013. Za povračilo glavnic letos in prihodnje leto so se lani predzadolžili za dobre tri milijarde. Letos bo v plačilo dospelo 2,3 milijarde evrov glavnic posojil in obveznic.