Tiskane izdaje
To lahko še dodatno zaostri razvojni in zaposlitveni krč, svarijo in pozivajo vlado k umiku napovedanih novih bremen, hkrati pa vse deležnike k uporabi zdravega razuma.
»Spomnimo. Bruto domači proizvod na prebivalca bo letos realno še vedno 7,5 odstotka nižji kot pred krizo. Delovno mesto je po podatkih Sursa v tem času v zasebnem gospodarstvu izgubilo 72.000 delavcev. V sektorju države (javni sektor) pa je letos v primerjavi z letom 2008 po evropsko primerljivi metodologiji Sursa, ki v ta sektor upravičeno vključuje vse pravne osebe, ki manj kot polovico svojih proizvodnih stroškov pokrivajo s tržnimi prodajami, kar 12.200 zaposlenih več.«
Negativni signal tujim investitorjem
Ker v takšnih razmerah želi nova vlada povečati prihodke za 108 milijonov evrov z višjima davkoma na finančne in zavarovalne storitve, z GZS opozarjajo, da bo oba davka na koncu pretežno plačalo gospodarstvo, saj se bosta neposredno prelila v višje stroške bančnih in zavarovalniških storitev − tudi za gospodarstvo. Poleg tega z zmanjšanjem obsega oprostitev iz naslova okoljske dajatve zaradi emisij CO2 napovedujejo dodatno obremenitev za že tako drastično obremenjena energetsko intenzivna podjetja. Ker so mnoga od teh podjetij v tuji lasti, bo, kot opozarjajo, to znova tudi negativni signal tujim investitorjem.
»Med vsemi davčnimi prihodki in prispevki predstavlja davčni izplen iz okoljskih davkov več kot desetodstotni delež, kar je že zdaj največ v EU, po okoljskih dajatvah glede na BDP pa smo s 3,82 odstotka za Dansko takoj na drugem mestu.« Kritizirajo tudi napovedano večjo represijo nad sivo ekonomijo brez hkratnega zmanjšanja obremenitev gospodarstva z nižjimi davčnimi stopnjami, pa uvedbo trošarin na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah, kar bo »dodatno zaostrilo razmere v še ne konsolidirani in prestrukturirani industriji pijač, ki je poleg vsega še vedno pretežno v državni lasti«. Ker zbrane trošarine ne bodo namenjene promociji zdravja, je učinek zelo negotov, še dodajajo.
Spodbujanje k odhodu v tujino
»Pri tem namerava vlada ohraniti četrti dohodninski razred, kar pomeni ohranitev stroškovne nekonkurenčnosti visoko izobraženega kadra, ki je ključen za ustvarjanje dodane vrednosti. Povsem razumljivo, da ga takšne poteze stimulirajo k odhodu v tujino. Tudi odsotnost socialne kapice destimulira način nagrajevanja razvojnih kadrov prek plače. Posledica je ohranjanje visoke stopnje socialne uravnilovke, beg možganov in zanemarljiv davčni izplen iz te skupine obdavčenih oseb.
Res je, da bo država namenila 1,5 milijarde evrov za investicije, 250 milijonov evrov oziroma 20 odstotkov več kot v zadnjih 12 mesecih. Toda če hkrati obremenjuje gospodarstvo in ne izvede nujnih strukturnih reform, to nikakor ne bo dovolj za nov razvojni zagon. Nasprotno. Največjo ceno bodo spet plačali zaposleni v gospodarstvu.«
V zbornici poudarjajo, da je nujno s trajnimi ukrepi bolj skrčiti javno porabo. Po njihovih navedbah v Sloveniji sicer poberemo primerjalno približno enako javnofinančnih prihodkov v BDP kot Nemci, naši odhodki v BDP pa nemške znatno prekašajo. Pri tem se sprašujejo, koliko od obljubljenih 600 milijonov evrov bo vladi res uspelo zbrati s krčenjem porabe, če pa je slovenska država že doslej neodgovorno nadzirala svojo javno porabo in nato že večkrat prelila breme na gospodarstvo − z novimi davki in novimi dajatvami.
Predsednik GZS Samo Hribar Milič pri tem dodaja: »Ne moremo verjeti svojim očem. Kljub večletnemu razvojnemu in zaposlitvenemu krču tudi nova vlada napoveduje nova bremena gospodarstvu. In to le slab teden po tem, ko smo na Vrhu slovenskega gospodarstva slišali povsem drugačne obljube.«
Obremenitvam nasprotujejo tudi v OZS
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) menijo, da davka na finančne in zavarovalne storitve pomenita višje stroške poslovanja, kar bi dodatno poslabšalo položaj slovenskega gospodarstva, ki je zaradi visokih obremenitev in slabega poslovnega okolja vsako leto manj konkurenčno.
»Če hočemo izplavati iz krize, potem ne smemo še dodatno bremeniti gospodarstva. Napovedane nove obremenitve so zato slab signal za usodo slovenskega gospodarstva, ki potrebuje razbremenitev ter izboljšanje poslovnega okolja. Bremenitev gospodarstva ni pot iz krize, je pa pot v pogubo. Predlagamo, da naša država začne pobirati obstoječe davke bolj dosledno, namesto, da jih viša in uvaja nove,« opozarja Branko Meh, predsednik OZS.
Davka na finančne in zavarovalne storitve se bosta prelila v ceno bančnih in zavarovalnih storitev, kar pomeni višje stroške za gospodarstvo. Takšna obdavčitev je tudi v nasprotju s prizadevanji vlade, da bi izboljšala konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva. OZS zakonodajalcu predlaga, da se storitve posredovanja in zastopanja v zavarovalniških poslih do višine 100.000 evrov letnega prometa s tega naslova oprostijo obračunavanja in plačevanja davka na finančne storitve.
Prav tako menijo, da so trošarine na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah nesmiseln ukrep. »Če želi država imeti zdravstvene učinke iz tega naslova, bi morala delati na prevzgoji oziroma izobraževanju potrošnikov. Ne nazadnje pa se poraja tudi vprašanje, ali bodo višje cene sladkih brezalkoholnih pijač spodbudile zlasti mlajšo populacijo k večji porabi alkohola, ki jim bo cenovno dostopnejši. To pa je v nasprotju s prizadevanji sodobne družbe, da omeji uporabo in porabo alkohola zlasti med mladimi,« poudarja Sekcija gostincev v OZS.
Naklonjeni milijardi in pol evrov za investicije
OZS obenem pozdravlja napoved, da bo država namenila 1,5 milijarde evrov za investicije. »Zdi se nam zelo pomembno, da se investicije namenijo za projekte, ki bodo imeli pozitivne rezultate za gospodarstvo. Pri tem je ključen tudi ustrezen nadzor nad investicijami,« še dodaja Meh.
