Tiskane izdaje
Ljubljana - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vseskozi zagovarja čim prejšnji pričetek pogajanj za novo pokojninsko reformo, saj so ekonomski kazalci neizprosni in demografski podatki enostavno kričijo po njej, pravijo na Gospdoarski zbornici slovenije (GZS).
Ministrstvo za delo, družino, socialne razmere in enake možnosti pripravlja belo knjigo o pokojninskem sistemu, analizo o zadnjih spremembah ZPIZ-2, ki jo na GZS z zanimanjem pričakujejo. Pred dvema letoma uvedene spremembe namreč po njihovi oceni ne zadostujejo za zagotovitev medgeneracijsko in finančno stabilnega pokojninskega sistema v prihodnje.
Resni pokojninski podatki
Čez 5 milijard evrov odhodkov bo imela pokojninska blagajna v letošnjem letu. Od tega je že dobra tretjina potrebnih sredstev, kar predstavlja 1,7 milijarde evrov, krita iz proračuna in ne tekočih prispevkov. In ta delež države le še narašča.
Z 11,5 odstotka smo v letu 2014 po deležu bremena pokojnin v BDP nad povprečjem držav OECD. Napovedi Evropske komisije po letu 2060 nam obetajo prvo mesto v EU in 15,3- odstotni delež bremena pokojnin v BDP.
Nenehno se nam slabša tudi razmerje med povprečnim številom zavarovancev in upokojencev, ki v letošnjem letu znaša že 1: 1,36. Številno zavarovancev pa v zadnjih letih nazaduje. V lanskem letu jih je bilo v povprečju le še 831.839. Imamo pa že 612.000 upokojencev. A tudi povprečna doba prejemanja pokojnine se stalno povečuje in pri ženskah znaša že 23 let in 1 mesec, pri moških 16 let in 11 mesecev. Ob tem velja, da ima Slovenija enega najnižjih odstotkov delovno aktivnih v starostnem razredu od 55 do 64 let, in sicer smo z 35,4 odstotkov aktivnimi na predzadnjem mestu v EU. Grčija je edina država, ki ima še nižji odstotek.
Z zakonsko predpisano minimalno upokojitveno starostjo smo na evropskem dnu. Ob tem omogočamo predčasno oziroma relativno zgodnje upokojevanje. Prav tu bodo potrebne resne sistemske spremembe, svarijo na GZS. Nujno bo zvišati upokojitveno starost, finančno motivirati in obdržati večji delež zaposlenih čim dlje v delovni aktivnosti.
Okrepiti drugi pokojninski steber
Okrepiti bo treba vlogo drugega pokojninskega stebra, vendar predvsem z več davčnimi spodbudami. Že sedaj je v dopolnilno pokojninsko zavarovanje vključenih precej zaposlenih - procentualno prav toliko kot Nemčija, vendar so zneski premij prenizki. Razmisliti bo treba tudi o tem, katera osnova za plačilo prispevka je zagotovilo za dostojno pokojnino posameznika.
Gospodarska zbornica Slovenija pričakuje, da bodo pogajanja za novo vsebino pokojninske reforme potekala že v letu 2016, da bomo zakon sprejeli vsaj v letu 2017 in tako omogočili Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, delodajalcem in vsem državljanom, da se na izvedbo reforme, ki bi jo morali izvesti vsaj v letu 2020, pravočasno pripravijo.
