Tiskane izdaje
Ljubljana – Sklad York Global Finance Offshore je postal viden kupec terjatev prezadolženih slovenskih družb – Save, DZS, Istrabenza. Kakšni so njihovi načrti s temi naložbami in kaj jih v Sloveniji še zanima smo se pogovarjali s Savvasom Liasisom, predsednikom upravnega odbora Alpen invest in ustanoviteljem Elements Capital Partnersa.
Sklad York Global Finance Offshore je v zadnji letih v Sloveniji kupil kar nekaj naložb, v glavnem pa ga zastopa Elements Capital Partners. Kakšna je vaša povezava z Yorkom?
Tesno sodelujemo z večimi skladi, eden od njih je York, s katerim imamo partnerski dogovor za regijo. Vemo, katerim strategijam sledimo in kakšne transakcije bi bil York pripravljen speljati. Ko najdemo nekaj, kar je zanimivo za York, preučimo naložbo in če je zanimiva, začnemo postopke za izpeljavo transakcije.
Kaj pa je zanimivo za York?
Ne morem govoriti v njihovem imenu, ampak kar vem, je to zrel in oportunističen svet kot pri večini hedge skladov. York razume trge, kot je slovenski, ki drugim hedge skladom niso najbolj po godu. Slovenija je za nas trg s severnoevropsko kulturo, ljudje, ki sem jih srečal imajo bolj avstrijsko in nemško delovno etiko, glede gospodarskih okoliščin pa je bilo jasno, da se bo kmalu popravile. York in mi smo to videli in preverili, če so možnosti za naložbo, in so bile. York je torej v to skočil prek drugimi.
Postali ste pomembni lastniki Save, kupili ste tudi terjatve do Istrabenza in DZS. Vse te družbe imajo tudi turistično dejavnost, kakšni so torej vaši načrti s temi naložbami?
V Savi smo uspeli povezati vse deležnike. Naš načrt prestrukturiranja je bil podoben državnemu in uspeli smo skleniti dogovor o sodelovanju s Slovenskim državnim holdingom (SDH) in Kapitalsko družbo (Kad). Načrt prestrukturiranja je v teku in predvideva možnosti nadaljnje konsolidacije turistične dejavnosti v Sloveniji. Za to je bil potreben zasebni kapital, saj tega niso mogle same speljati ne banke ne vlada. Mislim, da je to zdaj dobro tako za državo kot za zaposlene v družbi, kot za banke in DUTB.
Kaj pa terjatve do Istrabenza in DZS, ki imata prat tako turistično dejavnost? Sava je tudi 16-odstotna lastnica Istrabenza.
Istrabenza ne morem komentirati, saj Elements pri tem nima upravljavskega mandata. Pri DZS, kjer ga imamo, pa teče postopek prestrukturiranja. Več trenutno tem ne morem povedati.
Torej nimate namen lastniško vstopiti v Istrabenz?
Kot Elements ne, pa tudi Yorku tega ne bomo svetovali.
Kakšni so načrti s Savo, kjer ste nedavni uvedli enotirni sitem in zamenjali upravni odbor. Nameravate združiti turistični del s krovno družbo?
Elements ima v upravnem odboru dva predstavnika, Aleša Škoberneta in Dejana Rajbarja. Lahko povem, da prestrukturiranje napreduje hitreje, kot je bilo načrtovano. Odločitev, ali bo prišlo do združitve in ali bo tudi na Savi Turizmu uveden enotirni sistem, še ni bila sprejeta. Poudarek pa je na izboljševanju poslovanja turistične dejavnosti. Z zunanjimi svetovalci smo se že pogovarjali, kako nekaterim hotelom zagotoviti prenovo in ta načrt uspešno napreduje.
Omenili ste prestrukturiranje DZS. Kakšni so vaši nadaljnji koraki pri tem?
Gre za svež posel, saj smo komaj kupili terjatve. Z Yorkom pravkar poskušamo določiti naslednji korak.
Ampak ali morebiti načrtujete spremembo terjatev v lastniški delež?
Lastniška sestava skupine DZS ni ravno najbolj enostavna, tako da jo bomo poskušali poenostaviti in dobiti neposreden vpliv na upravljanje.
Nenehno se pojavljajo namigi, da z roko v roki delujete z lastnikom DZS Bojanom Petanom. Kako sodelujete s Petanom?
S Petanom, kot pomembnim delničarjem sem se srečal, vendar smo pri nakupu terjatev zlasti sodelovali s kreditorji in DUTB. Šlo je za zahteven in konkurenčen postopek.
Boste morebiti konsolidirali Terme Čatež in Marino Portorož, turistične dele DZS s Savo in Istrabenzom?
Da, to bi bilo smiselno, ampak tega za zdaj ne bi mogel potrditi.
Kakšni so prihodnji načrti Elements Capitala in Yorka v Sloveniji? Kaj še nameravate kupiti?
Trenutno imamo odprtih kar nekaj transakcij. Ne vem, kdaj sem nazadnje spal. Delamo v Sloveniji, na Hrvaškem, Cipru in v Grčiji. Na Cipru kupujemo banko, v regiji portfelj kreditov in tako dalje. V Sloveniji se oziramo za eno potencialno transakcijo, sicer pa smo v Sloveniji trenutno manj aktivni, kar se tiče novih nakupov.
Vas zanima odkup terjatev do Tuša?
Ta postopek prodaje, ki ga vodi družba Cohen & Co, teče že kar nekaj časa. Tuš poznamo zelo dobro in smo zanj zainteresirani. Z naše strani projekt vodi Ugur Yildirim in če bo cena primerna, bomo za Tuš zelo zainteresirani. Ne pogajamo pa se z bankami upnicami.
V igri imate torej več transakcij od Cipra do Slovenije, kjer pa bi lahko izvršili predvsem eno transakcijo.
Lahko, odkup terjatev do Tuša bi lahko bila ena od njih.
Katero transakcijo pa ste prej imeli v mislih?
Z ostalimi deležniki smo podpisali dogovor o nerazkrivanju, zato tega ne morem povedati. Zadeva je še v začetni fazi.
Neuradno se pojavljajo namigi, da sodelujete s srbskim poslovnežem Miodragom Kostićem in da mu boste prodali nekatere naložbe?
Te govorice me presenečajo, saj smo z gospodom Kostićem tekmovali pri nekaterih transakcijah, tudi pri DZS. Če bi sodelovali, ne bi tekmovali med seboj s cenami. Z gospodom Kostićem nimamo nobenega dogovora in se z njim ne pogajamo o prodaji terjatev.
Za katere panoge, poleg turizma, se še zanimate?
Turizem, bančništvo, zdravstvena oskrba, v trgovini se zanimamo pa le za Tuš.
Sava skupaj z nekaterimi ostalimi lastniki prodaja delež v Gorenjski banki. Bi vas torej zanimal nakup te banke?
V preteklosti smo se zanimali za to, vendar je gospod Kostić ponudil precej boljšo ceno. Mislim, da v Gorenjski banki ne bomo poskušali pridobiti lastniškega deleža. Poudarjam, da govorim kot svetovalec Yorka, vendar kot vem, tudi York nima teh načrtov, lahko pa se sami odločijo. Elements Capital pa za Gorenjsko banko ni zainteresiran.
Sklad Apollo je kupil NKBM. Bi vas zanimal nakup NLB ali Abanke, ki ju bo država privatizirala?
NLB in Abanka sta zelo zanimivi. Ti potencialni naložbi bomo pogledali.
Skladi običajno niso dolgoročni lastniki. Koliko časa nameravate ostati v naložbah?
Odvisno od naših partnerjev. Na Cipru smo s skladom Atlas Merchant Capital dali ponudbo za Eurobank Cyprus. Ta sklad vlaga le v banke in za 25 let. To ni več hedge fund, ampak dolgoročni vlagatelj, ki se osredotoča na finančni sektor. Sklad Atlas bi bil zelo dober za banke, ki bodo privatizirane. Ostali hedge skladi v naložbi ponavadi ostanejo štiri ali pet let, saj imajo skladi ročnost okoli sedem let in se po štirih letih začenjajo počasi likvidirati.
Wall Street Journal je poročal o težavah družbe York Capital Management. Bo ta zaradi morebitnih težav spremenila svojo naložbeno politiko in se prej umaknila iz naložb?
Sprašujete me, ali je 26 milijard dolarjev težak sklad v težavah? Takšen članek preberem vsako leto za vsak sklad, s katerim sodelujemo. Kot vem, York nima težav.
Ali z drugimi hedge skladi sodelujete tudi v Sloveniji?
Tudi v Sloveniji, a z drugimi še nismo izvedli nobene transakcije.
S katerimi skladi?
S skladom Atlas, denimo.
Kaj zanima ostale sklade?
Potem ko je York odprl vrata v Slovenijo, si ogledujejo podobne transakcije. V Slovenijo je v zadnjih dvanajstih mesecih priteklo izjemno veliko zahodnega kapitala, skupaj z nakupom NKBM. Slovenija je torej na radarju mnogih skladov. Pred nekaj leti smo morali prodajati državo, zdaj to ni več potrebno, saj vsi poznajo Slovenijo in vedo da lahko tu uspešno poslujejo. Upam, da smo imeli majhno vlogo pri privabljanju kapitala v državo. Zdaj je precej lažje.
Slovenija v preteklosti ni bila odprta do tujih naložb, zdaj se to spreminja. Ali se kot tuji vlagatelj počutite nezaželene ali dobrodošle?
Odkar sem prvič prišel v Slovenijo se tu počutim zelo dobro. Na Alpen Investu je nekaj najpametnejših fantov, s katerimi sem kadar koli delal. Takoj sem vedel, da način razmišljanja Slovencev pomaga pri tovrstnem poslovanju. Slovenci ste zelo praktični in ne teoretizirate preveč. Drugod po svetu veliko govorijo, a malo naredijo. Ali se počutimo dobrodošle? Prav gotovo. Pozdravili so nas upniki in ostali deležniki. Bankam smo dokazali, da smo zanesljiv partner. Dokazali smo državi, da lahko sodelujemo. Le v medijih se pojavljajo teorije zarot, vendar je to v tem poslu pričakovano.
