Tiskane izdaje
Ljubljana − Finančna uprava Republike Slovenije načrtuje, da bodo njeni inšpektorji letos opravili okoli 5700 inšpekcijskih nadzorov, okoli 180 v davčnih preiskavah. Pri tem opozarjajo, da jim inšpektorjev primanjkuje. Vprašanje je, ali jim bodo davčne blagajne prihodnje leto prinesle razbremenitev.
Prva obletnica minila neopazno
Finančna uprava (Furs) je brez posebnih dogodkov pričakala prvo obletnico delovanja: nastala je 1. avgusta 2014, tako da sta se združili tedanja davčna uprava in carinska služba. Tako je nastala javna ustanova, od katere sta po številu zaposlenih večji le vojska in policija.
Nova ustanova, ki temelji na zakonu o finančni upravi, je imela ob združitvi 3701 uslužbenca: 1363 iz carinske službe in 2338 iz davčne uprave. Med njimi je bilo 436 inšpektorjev, 292 carinikov, 203 preiskovalci, 803 kontrolorji in 341 izterjevalcev. Vsi direktorji davčne uprave od ustanovitve leta 1986 so ugotavljali, da imajo veliko premalo inšpektorjev.
Generalna direktorica finančne uprave je dan pred združitvijo carinske in davčne uprave lani v pogovoru za Delo povedala: »Po združitvi carinske in davčne službe v finančno upravo bomo od 1. avgusta 2014 imeli 436 inšpektorjev, to pa je že kar lepo število. Poleg tega bo 168 uslužbencev v mobilnih enotah. To je že ekipa, ki bo lahko delala učinkovito. Ne bom rekla, da nas je preveč, niti da nas je premalo. Toliko nas je, narediti bomo morali največ, kar je mogoče. Nove zaposlitve niso predvidene. Gotovo pa bi bili lahko bolj uspešni, če bi imeli več inšpektorjev.«
Kadri so se postarali
Ob prvi obletnici enotne ustanove v finančni upravi ugotavljajo, da so tudi po združitvi ostale stare težave, o katerih poročilo inšpekcijskega sveta za preteklo leto našteva: »Vodenje upravnega oziroma inšpekcijskega postopka je postopkovno zamudno in preveč birokratsko. Največja težava pri opravljanju inšpekcijskih nadzorov pa predstavlja kadrovska problematika. Že Davčna uprava Republike Slovenije je vrsto let opozarjala, da je treba inšpekcijo kadrovsko okrepiti.« Ugotavljajo, da so inšpektorji iz obeh ustanov res združili moči, a so se postopoma poslabšale druge okoliščine: »Ker se je število zaposlenih v zadnjih letih zaradi varčevalnih ukrepov drastično zmanjševalo, novih zaposlitev pa ni bilo, se je močno povišala povprečna starost zaposlenih, ki zdaj znaša 47,3 leta, na področju inšpekcije pa celo 49,96 leta.«
Po poročilu inšpekcijskega sveta za leto 2014 bi v Fursu nujno potrebovali še najmanj 80 do sto inšpektorjev, če naj se »učinkovitost v finančnem nadzoru ohrani vsaj na sedanji ravni, pri čemer je cilj raven dvigniti, saj finančna uprava izvaja občutljivo delo na področju javnih financ«. Finančna uprava se zdaj pripravlja na izvajanje zakona o davčnem potrjevanju računov, ki bo obvezno od 2. januarja 2016: novi informacijski sistem mora za ta namen usposobiti do 1. decembra, tako da ga bo skupaj z uporabniki lahko preizkušala do konca leta.
V finančno upravo se bodo stekali milijoni podatkov o računih, njihovih izdajateljih in prodajnih mestih. Na ministrstvu za finance so predvideli, da se bodo v finančno upravo tako stekali podatki o zavezancih, ki jih bo lahko analizirala in se tako še uspešneje kakor zdaj osredotočila na tvegane skupine in dejavnosti – če bo seveda imela na voljo kakovostna sredstva za takšne analize, o čemer za zdaj ni dosti govora.
Nova oprema za hrvaške kolege
Prav veliko obremenitev finančne uprave z nadzorom pri zavezancih je ministrstvo za finance vključilo med argumente za uvedbo sistema davčnih blagajn. Navajalo je različne statistične podatke, s katerimi je opozarjalo na velike obremenitve davčnih nadzornikov, na primer: v zvezi s sivo ekonomijo so leta 2012 opravili 1598 pregledov, leta 2013 pa že 4964, torej 3,1-krat toliko. V letih od 2008 do 2014 so inšpektorji po podatkih ministrstva za finance opravili 11.873 nadzorov blagajniškega poslovanja (pri čemer so napake odkrili pri 3630): vanje je bilo vsako leto vključenih povprečno 183 inšpektorjev, skoraj polovica vseh.
Obvezno potrjevanje računov bo finančni upravi zagotovilo »nove možnosti« pri ocenjevanju tveganja zavezancev, a bo morala uvesti spremembe v organizaciji in izvajanju finančnega nadzora, so predvideli na ministrstvu za finance, pa tudi, da bo »po začetnem obdobju uporabe zakona« na nova tvegana področja preusmerila inšpektorje, ki zdaj nadzorujejo blagajniško poslovanje.
Slovenska vlada se je odločila uvesti sistem davčnih blagajn, kakršnega zdaj uporablja le soseda Hrvaška, in tako je tudi slovenski zakon nekoliko prirejena različica hrvaškega. Tako je mogoče pričakovati, da se bo slovenska finančna oblast še naprej zgledovala po sosedi.
Kljub davčnim blagajnam predstavniki hrvaške davčne uprave vseskozi poročajo o obsežnem inšpekcijskem nadzoru zavezancev na terenu, posebno ob Jadranu – »sedem dni v tednu, 24 ur na dan«. Po najnovejših pojasnilih so inšpektorji dobili novo orodje: »Zdaj si lahko pomagajo s posebno aplikacijo, posebej prilagojeno nadzoru. Inšpektor lahko dobesedno sedi na terasi lokala in po mobitelu v živo spremlja, koliko pijače in hrane izdajo in koliko je tudi registrirajo.«
