Tiskane izdaje
Ljubljana – Igre na srečo bodo smele na slovenskem trgu prodajati tudi gospodarske družbe, ki nimajo sedeža v Sloveniji, načrtuje ministrstvo za finance (MF). Omejitev, ki velja zdaj, namerava odpraviti s spremembami in dopolnitvami zakona o igrah na srečo, ki so do 16. julija v javni razpravi. Na novo namerava urediti tudi položaj obeh slovenskih loterij, tako da bo vsaka na svojem področju prek vladne koncesije dobila monopol.
Na ministrstvu za finance poudarjajo, da s predlagano prenovo zakona o igrah na srečo izpolnjujejo zahteve evropske komisije: »Republika Slovenija je evropski komisiji sporočila, da bo s spremembo zakonodaje, ki ureja prirejanja iger na srečo, odpravila sedanjo duopolno ureditev prirejanja stav. Namesto tega bo uvedla monopol nad prirejanjem klasičnih iger na srečo in monopol nad prirejanjem stav, za katere bodo veljali strogi predpisi in nadzor.«
Upoštevati morajo zahteve evropske komisije
Po osnutku novele zakona o igrah na srečo bo vlada Loteriji Slovenije podelila koncesijo za prirejanje klasičnih iger na srečo, novo obliko koncesijo za prirejanje stav pa bo z zakonom dodelila Športni loteriji. Medsebojne pravice in obveznosti bosta vlada in Loterija Slovenije uredili koncesijsko pogodbo, ki jo bo po osnutku novele po pooblastilu vlade z loterijo sklenil minister za finance.
Loterija Slovenije bo smela klasične igro na srečo prirejati tudi v sodelovanju s tujimi prireditelji iger na srečo, ki bodo imeli dovoljenje pristojne ustanove za prirejanje teh iger. Po osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo stave ne bodo več uvrščene med klasične igre na srečo, ampak bo zakon to področje urejal v posebnem poglavju. Ponudnik stav bo moral imeti po osnutku zakona najmanj štiri milijone evrov osnovnega kapitala.
Po pojasnilih ministrstva za finance z novelo veljavnega zakona o igrah na srečo odgovarjajo na zahteve Evropske komisije o ureditvi slovenskega trga iger na srečo, ki jih smejo po veljavni ureditvi iz zakona o igrah na srečo prirejati le gospodarske družbe s sedežem v državi ter Loterija Slovenije in Športna Loterija, ki ju zakon o igrah na srečo navaja kot edini prirediteljici klasičnih iger na srečo. Načrtovani posegi v zakon o igrah na srečo so zato povezani z ugotovitvami evropske komisije o slovenski pravni ureditvi prirejanja iger na srečo, »ki ni popolnoma usklajena s pravnim redom Evropske unije«.
Dve loteriji, dva monopola
Z novelo zakona, ki je zdaj torej v javni razpravi, ministrstvo za finance odpravlja določbe v veljavnem zakonu, po katerih ima pravico koncesijo za prirejanje iger na srečo v Sloveniji pridobiti le gospodarska družba, ki ima sedež v Sloveniji: »To je v nasprotju s 56. členom pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zagotavlja svobodno opravljanje storitev na notranjem trgu.«
S spremembami in dopolnitvami zakona namerava ministrstvo na novo utemeljiti eno od izhodiščnih določb v zakonu o igrah na srečo – 3. člen zakona. Ta določa, da smeta v Sloveniji klasične igre na srečo prirejati le dve prirediteljici, Loterija Slovenije in Športna loterija. O predlaganih spremembah na tem področju na ministrstvu za finance pojasnjujejo: »Namesto tega se s spremembami in dopolnitvami zakona določi, da se za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo z zakonom dodeli koncesija Loteriji Slovenije, ki lahko prireja posamezno klasično igro na srečo na podlagi izdanega dovoljenja – pridobi lahko največ petnajst dovoljenj. Prav tako se za prirejanje stav z zakonom dodeli nov tip koncesije Športni loteriji, s čimer Republika Slovenija sledi priporočilom evropskega parlamenta glede monopolne ureditve stav.«
Osnutek novele predvideva prehodno obdobje za Loterijo Slovenije in Športno loterijo, ki imata na dan uveljavitve prenovljenega zakona koncesijo za trajno prirejanje posamezne klasične igre na srečo, dodeljeno po določbah zakona o igrah na srečo, tako da lahko to igro prirejata do izteka koncesije za posamezno igro.
Nove omejitve pri oglaševanju
Za obe loteriji že zdaj veljajo strogi predpisi in nadzor, poudarjajo na ministrstvu: »Zaradi vzpostavitve monopola glede trajnega prirejanja klasičnih iger na srečo in stav pa se dodatno omeji še oglaševanje zakonitega prirejanja iger na srečo, tako da se dopušča le zmerno oglaševanje, ki bo omejeno na tisto, kar je nujno za usmerjanje potrošnikov k zakonitemu prirejanju, ne bo pa spodbujalo čezmerne udeležbe ali prikazovalo prirejanja iger na srečo kot nekaj pozitivnega.«
Ministrstvo za finance z načrtovanimi popravki odgovarja na očitke tuje družbe, da je v Sloveniji dovoljeno široko oglaševanje iger na srečo oziroma stav.
Novela uvaja koncesijo za spletne igre
Poleg omejitev pri klasičnih igrah na srečo in stavah predlagatelji z novelo zakona zmanjšujejo najvišje dovoljeno število koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in igralnih salonih.
Ob koncesiji za stave osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo kot nov tip uvaja koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, za katero bo po načrtih ministrstva za finance dodeljenih največ pet koncesij.
Z novelo zakona predlagatelji podrobneje urejajo oglaševanje iger na srečo s predpisanimi omejitvami glede rokov, vsebine in načina oglaševanja, poleg omejitev prirejanja klasičnih iger na srečo in stav pa se zmanjša najvišje dovoljeno število koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in igralnih salonih.
Tuje družbe bodo v Sloveniji lahko dobile koncesijo
Na ministrstvu za finance poudarjajo, da je temeljni cilj predloga zakona uskladitev pravne ureditve prirejanja iger na srečo s pravnim redom Evropske unije, pri tem pa upoštevajo tudi sodno prakso Sodišča Evropske unije. Zato s spremembami in dopolnitvami iz slovenskega zakona o igrah na srečo torej umikajo zahtevo, da mora imeti gospodarska družba, ki hoče pridobiti koncesijo za prirejanje iger na srečo, sedež v Sloveniji.
O učinkih, ki jih bo imela ta sprememba na slovenskem trgu iger na srečo, na ministrstvu pojasnjujejo: »S tem se omogoči družbam s sedežem na območju evropskega gospodarskega prostora pridobitev koncesije v Republiki Sloveniji, tako pa se odpravijo omejitve, neskladne z evropskim pravnim redom. Poveča se raven zaščite potrošnikov, saj se omeji oglaševanje zakonitih oblik prirejanja iger na srečo, poleg tega pa se zaščitijo mladoletniki pri prirejanju stav, saj se predpiše minimalna starost 18 let za udeležbo pri stavah.« Zato 22. člen osnutka novele vsebuje omejitev: »Udeležba pri stavah je dovoljena samo osebam, starim najmanj 18 let.«
Odpravljajo licence za zaposlene v dejavnosti
Po pojasnilih predlagateljev novele je z odpravo pogoja, da mora imeti družba, ki hoče pridobiti dovoljenje za prirejanje iger na srečo, v Sloveniji tudi svoj sedež, povezana še »administrativna ovira« v veljavni zakonski določbi, ki ureja izdajo dovoljenja, licence, za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo: »Odprava licenc je v skladu s smernicami evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada, po katerih je treba zmanjšati število reguliranih poklicev, saj je tovrstna ureditev administrativna ovira pri zaposlovanju in zvišuje stroške dela.«
Licence za zaposlene, ki sodelujejo pri prirejanju posebnih iger na srečo, so bile uvedene leta 2001. »Predlog 27. člena novele jih zaradi zmanjšanja administrativnih ovir odpravlja, s tem pa se odpravlja tudi posebna komisija za izdajo licenc,« pojasnjujejo predlagatelji.
Povod je bila pritožba Daniela Talismana iz Velike Britanije
O opozorilih Evropske komisije v ministrstvu za finance pojasnjujejo: »Evropska komisija je Republiko Slovenijo 24. oktobra 2012 obvestila, da je v EU-pilotnem projektu odprla novo zadevo EU PILOT 3774/12/MAR v zvezi s skladnostjo slovenskih predpisov o igrah na srečo s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Prejela je namreč pritožbo Daniela Talismana, 4th Floor, 45 Moorfields, EC2Y 9AE, London, Velika Britanija, da je v skladu s slovenskimi predpisi o igrah na srečo zahteva o sedežu prvi pogoj za pridobitev dovoljenja za prirejanje stav.
Poleg tega naj bi se dovoljenje, koncesija za prirejanje stav smelo izdati največ dvema družbama in trenutno sta obe razpoložljivi dovoljenji že dodeljeni, in sicer Športni loteriji, ki je zasebna profitna družba, za športne stave in Loteriji Slovenije, ki je delno v državni lasti, za druge vrste stav. »Posledica uporabe veljavnega zakonodajnega okvira je po trditvah pritožnika ta, da imata Športna loterija in Loterija Slovenije dejanski monopol nad prirejanjem stav v Sloveniji,« evropske očitke povzemajo predlagatelji novele
Niso jim bile všeč slovenske omejitve
V ministrstvu za finance pojasnjujejo še, da po mnenju pritožnikov slovenski predpisi o igrah na srečo niso skladni s 56. členom pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zagotavlja svobodno opravljanje storitev na notranjem trgu: »Glede na pritožbe naj slovenski predpisi o igrah na srečo ne bi veljali za sorazmerne s cilji, ki se želijo doseči, saj oba monopolista močno oglašujeta svoje stave, uvajata nove produkte in nove možnosti nakupa, nimata vzpostavljenih programov za preprečevanje odvisnosti od iger na srečo, državni organi pa dopuščajo politiko razširjanja take vrste ponudbe, ki spodbuja stave.«
Po pojasnilih ministrstva za finance je navedbe pritožnika najprej podrobneje preučila evropska komisija oziroma njen generalni direktorat za notranji trg in storitve. Ta ugotavlja, da sme na podlagi 30. člena zakona o igrah na srečo klasične igre na srečo trajno prirejati kot svojo dejavnost le delniška družba, ki ima sedež v republiki Sloveniji, na podlagi posebne koncesije: »V petem odstavku 3. člena zakona pa je določeno, da lahko trajno prirejata klasične igre na srečo največ dva prireditelja. Med klasične igre na srečo spadajo tudi stave, ki so predmet predhodno omenjenih pritožb. «
»Evropska komisija je v zvezi z zahtevo o sedežu gospodarske družbe opozorila na pretekle sodbe Sodišča Evropske unije, v katerih je to že presodilo, da je pogoj o ustanovitvi stalne poslovne enote ali hčerinske družbe v državi članici, v kateri se opravlja storitev, v neposrednem nasprotju s svobodo opravljanja storitev, ker v tej državi onemogoča opravljanje storitev podjetjem s sedežem v drugih državah članicah,« zahteve evropske komisije povzemajo na ministrstvu za finance.
