Rast plač bi lahko pripomogla k rasti inflacije v razvitem svetu

Preteklo četrtletje je bilo za delniške vlagatelje prav gotovo uspešno, saj so globalni delniški trgi realizirali petodstotno donosnost (merjeno v evrih, vključujoč dividende). Med osnovnimi naložbenimi razredi se je delniški razred izkazal za najdonosnejšega, na obvezniških trgih pa ni bilo enotnega trenda.

Regijsko izkazujejo najvišjo donosnost delniški trgi v razvoju, v evrih povprečno desetodstotno. K donosu so precej prispevale tudi lokalne valute, saj je veliko valut rastočih držav apreciralo v primerjavi z evrom.

Najdonosnejši sektor v četrtletju je bila informacijska tehnologija, delnice so se povprečno podražile za več kot deset odstotkov. Manj ugodno četrtletje je bilo tudi za vlagatelje v delnice energetskega sektorja, katerih vrednost se je povprečno znižala za pet odstotkov. Upad je seveda povezan s ceno nafte, ki kljub dogovoru članic proizvajalk kartela Opek o zmanjšanju proizvodnje zaznava negativni trend.

Državne obveznice območja evra so povprečno izgubile 1,5 odstotka, podjetniške obveznice investicijskega razreda so ostale nespremenjene, bolj tvegane podjetniške obveznice izdajateljev z nižjo boniteto pa so pridobile dober odstotek vrednosti. Eden osrednjih dogodkov četrtletja je bila odločitev ameriške centralne banke, da spet zviša ključno obrestno mero. Tržni udeleženci so sicer prvo letošnjo podražitev denarja pričakovali šele sredi leta. Dvig in s tem nadaljevanje postopne normalizacije monetarne politike potrjujejo robustno podobo največje svetovne ekonomije. Vlagatelji veliko upanja še vedno usmerjajo tudi v načrtovano ekonomsko politiko predsednika Trumpa, ki naj bi prinesla tudi precej ugodnejše poslovno okolje.

Ocenjujem, da se bo svetovna gospodarska rast nadaljevala v pričakovanih okvirih, pri čemer lahko računamo tudi z morebitnimi pozitivnimi presenečenji. Trendi podjetniškega in potrošniškega optimizma so namreč zelo spodbudni, marsikateri indeksi zaupanja so celo na rekordnih ravneh. Na razvitih trgih se postopno zvišuje tudi inflacija, čeprav je pretežno še vedno posledica rasti cen energentov. Če se bodo pričakovanja o ugodnih trendih na trgu delovne sile uresničila, bo dodatni pospešek k rasti osnovne inflacije prispevala tudi rast plač.

V državah v razvoju še naprej izkazujejo gospodarsko izboljšanje države, ki so precej odvisne od cen surovin, pričakovana stabilizacija cen nafte pa bo okrepila tudi države izvoznice nafte. Vrednotenja so kljub pretekli nadpovprečni rasti v večini teh držav še vedno nizka. Pričakujem, da se bo trend izboljševanja makroekonomskih podatkov še nadaljeval, kratkoročno oviro predstavlja le nekoliko manj ugodna tehnična slika v primerjavi s preostalimi regijami. Na obvezniškem trgu se bo najverjetneje nadaljeval trend večje naklonjenosti tveganju, zato najvišja pričakovanja ostajajo v segmentu obveznic zunaj investicijskega razreda (obveznice »high yield«), med izdajami državnih obveznic pa pri obveznicah perifernih držav.