Tiskane izdaje
Ljubljana – Obveznice, ki veljajo za varno zavetje v času finančnega šoka, od aprila niso dobra naložba. Dražja nafta, nepričakovano vsesplošno okrevanje evropskega gospodarstva in posledice kvantitativnega sproščanja ECB so svet obveznic postavili na glavo.
Padci tečajev v zadnjih dveh mesecih – pretres je za zdaj tretji največji v zadnjih osmih letih – imajo epicenter celo v državnih obveznicah visoko bonitetnih držav. Nemške desetletne obveznice so tako v mesecu dni izgubile osem odstotkov vrednosti in kot ugotavlja Blaž Hribar, vodja analiz v družbi NLB Skladi, se kaj takšnega zgodi kvečjemu na vsakih nekaj let.
Gibanje cene nafte je eden od razlogov za dogajanje, pravi. Potem ko se je lani cena sodčka znižala za polovico, iz 80 na 40 evrov, so se konec leta geopolitične razmere začele umirjati, prav tako tudi razmere na naftnem trgu. Cena je poskočila na 60 evrov. »Cena nafte vpliva na inflacijska pričakovanja. Če hočete vedeti, kaj ljudje mislijo o inflaciji v naslednjem letu, poglejte gibanje cene nafte,« pravi Hribar in dodaja, da je rast odgnala deflacijske strahove, zaradi katerih je ECB tudi lahko začela izvajati program kvantitativnega sproščanja brez nasprotovanja nekaterih držav.
Posebej pomembno pa je okrevanje Evrope. Nizke obrestne mere za depozite in za zadolževanje spodbujajo k potrošnji, izvozno usmerjena podjetja imajo pospešek zaradi petino nižje vrednosti evra v primerjavi s košarico valut, manj izdatkov imajo tako podjetja kot gospodinjstva zaradi nižje cene nafte. »V Evropi je kar nekaj pozitivnega vzdušja. Kot kažejo analize Evrostata, so najbolj optimistični v Španiji, Sloveniji, Italiji, najmanj pa v Avstriji, na Finskem in v Franciji. Podatek o pričakovanjih je pomemben, saj sprememba na tem področju generira spremembo cen delnic,« navaja Hribar in pričakuje nadaljevanje pozitivnih trendov v Evropi – če ne bo nepredvidenih dogodkov.
Med kazalniki za to je stopnja brezposelnosti – dokler bo stopnja takšna kot je zdaj, ni skrbi za pregrevanje gospodarstva. V ZDA je že drugače: tam je stopnja brezposelnosti že nizka, pogovarjajo se o zvišanju obrestnih mer, o možnostih za rast plač ...
Napoved ECB, da bo v času, ko so inflacijska pričakovanja presegala donosnost državnih obveznic visoko bonitetnih držav, odkupila skoraj deset odstotkov dolga držav evrskega območja, je povzročila močan odziv na trgu. Nakup je postal zanimiv za špekulativne, kratkoročne vlagatelje, ne pa za dolgoročne. »In tako se je zgodil največji pretres pri državnih obveznicah držav z najboljšo boniteto, manjši padci so pri obveznicah držav z nižjo boniteto, še manjši pa pri podjetniških. Učinek zunaj obvezniškega trga je bil manjši, na evropskih delnicah ga skoraj ni bilo zaznati,« povzema Hribar.
