Inovacije v tehnologiji ravnanja z denarjem bodo poskrbele za finančno revolucijo

Trendi pogosto prehitevajo realnost, sploh če je govor o zametkih idej, za katere niti ljudje, ki se s posameznim področjem poslovno ukvarjajo, niso slišali. Samovoljna in na trenutke arogantna drža bank se utegne tem v prihodnje maščevati. Morebiti ne letos ali naslednje leto, a finančno industrijo čakajo velike, tektonske spremembe.

Umetna inteligenca bo skoraj samostojno poskrbela za personalizacijo finančnih storitev in upravljanja financ. Več podatkov, kot jih bomo »dostavili« banki oziroma drugemu ponudniku naprednih storitev, ali pa ji/mu zgolj dovolili dostop do njih, natančnejši bodo rezultati.

Današnje bančne svetovalce bi lahko primerjali z zimskim plaščem brez zadrge – lepo jih je imeti, a resnično učinkoviti niso – ker nas preprosto ne poznajo dovolj. V svetu, kjer bo umetna inteligenca poznala ne le nas same in naše želje ter cilje, temveč tudi druge uporabnike, njihove aktivnosti, tveganja itd., bo ustvarjena kritična baza znanja, s katero bo umetna pamet (seveda podprta s strojnim učenjem) lahko sprejemala boljše odločitve kot finančni guruji.

V naravi in okolju so nekatera tveganja bolj, druga manj očitna. Podobno velja v svetu financ. Finančne institucije bodo morale svoje rešitve, storitve in ponudbo prilagoditi posameznikom glede na njihovo življenjsko obdobje in življenjski slog. Posameznik v svojem »življenjskem ciklu« pač potrebuje različne storitve, saj različno sprejema finančna tveganja in skrbi za razvoj svojega portfelja. Saj veste, nekaj časa živimo, da ustvarjamo prihranke, nato od prihrankov živimo. Zdaj ni ponudnika bančnih storitev, ki bi realnostim biologije namenjal večjo pozornost, a to še ne pomeni, da ne bo to že jutri ključna konkurenčna prednost.

Finančne storitve kot orožje

Na ravni držav in centralnih bank, ki upravljajo pomembne svetovne valute, upoštevajo denar tudi kot orožje. Z apreciacijo ali depreciacijo posamezne valute lahko velike države mimogrede zamajajo vzpostavljeno ravnovesje in škodijo druga drugi (in celo sebi, a z namenom dolgoročnega izčrpavanja nasprotnika). Da je moč finančne storitve uporabiti kot orožje, dokazujejo tudi hekerji, ki zlorabljajo različne plačilne sisteme. Si predstavljate kaos in paniko v državi (ali pa regiji, pokrajini, občini ...), kjer bi hipno in za dalj časa prenehali delovati bankomati in plačilne kartice? Varnostni strokovnjaki svarijo, da tovrstni scenariji nikakor niso povsem nemogoči.

Pred okoli 50 leti si je odstotek najbogatejših Zemljanov lastil desetino vsega premoženja, danes si že več kot petino! Statistiki pridno računajo, a nič ne kaže, da bi se ta trend v prihodnje ustavil. Celo razvita okolja, denimo ZDA, kjer finančna nesorazmerja v povprečju niso bila tako zelo očitna, spoznavajo negativne vplive nemobilnosti bogastva. Kapitalistom denar seveda ustvarja denar, tudi na področju finančnih storitev.

Na finančne storitve ima vreme večji vpliv, kot bi morebiti pričakovali. Podjetja in organizacije, ki se ukvarjajo z napovedovanjem vremena (in to ne laičnim, temveč s kompleksnimi algoritmi), lahko s temi podatki pošteno zaslužijo. Ponudniki storitev, ki so odvisne od vremenskih pogojev, so namreč pripravljeni plačati za natančne vremenske podatke, saj jim ti omogočajo boljšo optimizacijo poslovanja (najemanje delovne sile, skrb za opremo in delo …). V poznavanju vremena se torej skrivajo lepi denarci, pa se povezovanja vremenskih vplivov in najrazličnejših okoljskih in posledično finančnih tveganj še lotili nismo.

Novi ekosistemi in rešitve

Leta 2015 smo ljudje ustvarili več kot trilijon fotografij. Odličnih, nepomembnih ali zgolj naključnih. Ne vemo. Dokler se jih ne loti kakšen pameten algoritem, ki zna iz zbranih bazenov podatkov iztisniti poslovno vrednost. Inovacije na področju zajema in predstavljanja podatkov, ki jih omogočajo različne konvergenčne tehologije, so izjemne. Iz teh bazenov se lahko napajajo tudi finančne storitve in ustvarjajo nove priložnosti. Pričakujemo lahko torej nove finančne ekosisteme in rešitve, ki jih še včeraj ni ne le bilo, o njih nismo niti sanjali. Zanimivo bo videti, kdo bo imel več domišljije in poguma, in to, ali bodo bančniki še naprej trdili, da zaradi vseh dreves sploh ne vidijo gozda in dogajanja v njem.