Tiskane izdaje
15.40
Ljubljana – Državni zbor je opravil splošno razpravo o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku. Splošno razpravo je zahtevala poslanska skupina Janševe SDS. »S tem zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali v četrtek, 24. oktobra 2013 v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda,« je 21 minut čez 14. uro sklenila podpredsednica državnega zbora Polonca Komar.
Predstavnica vlade zadovoljna s podporo
»Moram reči, da me veseli ta enotna podpora k predlogu zakona v prvi obravnavi in verjetno bomo na številna precej konkretna vprašanja, ki so bila zastavljena v današnji razpravi, odgovarjali še med drugim branjem predloga zakona. Bi pa se želela osredotočiti na nekatera ključna stališča, ki so bila izražena in tudi opozoriti na nekatera dejstva,« je po splošni razpravi, ki je trajala več ur, povedala državna sekretarka v ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
Povedala je, da je plačilo davka objektivna obveznost vsakega posameznika, ki doseže določene dohodke, ki ima v lasti določeno premoženje ali ki troši za določen namen: »Ko govorimo o davčnem razkoraku, ko govorimo o neprijavljenih dohodkih in premoženju, ki je bilo ustvarjeno iz teh neprijavljenih dohodkov in ko govorimo v tej povezavi o 68. in 68.a členu zakona o davčnem postopku, govorimo o tej objektivni obveznosti plačila davka od dohodkov. Ne govorimo o tem, ali je to premoženje pridobljeno oziroma ta dohodek pridobljen iz legalne ali nelegalne dejavnosti, ne govorimo o tem ali je treba to premoženje odvzeti ali ga ni treba odvzeti. Plačilo davka na podlagi 68. ali 68.a člena zakona ne pomeni legalizacije tega dohodka. Vsi ostali postopki, ki so določeni po drugih zakonih morajo teči nemoteno naprej. Namen določbe o kateri je danes bilo največ govora je v bistvu ta, da se vse davkoplačevalce na nek način, če ne že sproti, pa vsaj post festum postavi v enak položaj in se jih, v kolikor so se v preteklosti uspeli izogniti plačilu davka, obremeni naknadno.«
13.36
Ljubljana – Državni zbor opravlja prvo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku. Iz razprave, ki so jo poslanci odpravili doslej, je mogoče predvideti, da bo spremembe in dopolnitve zakona podprla tudi opozicija.
Ostreje nad skrite vire osebnega premoženja
Predlog zakona je pripravila vlada, ki ga je 26. septembra izročila državnemu zboru v zakonodajni postopek. S spremembami in dopolnitvami zakona namerava vlada izpopolniti določbe o razkrivanju neprijavljenega premoženja pri fizičnih osebah in s 70-odstotki obdavčiti zavezance, pri katerih ga bo davčna uprava odkrila. Posebni členi o razkrivanju neprijavljenega premoženja so v zakonu sicer že zdaj in jih davčna uprava uporablja od leta 2009. Predlog zakona spreminja tudi vsebino na področju izvršbe in inšpekcijskega nadzora.
»Temeljni cilj predloga novele zakona o davčnem postopku je zagotoviti učinkovitost davčnega organa. Za dosego tega cilja se predlaga dopolnitev oziroma spremembe določb, ki urejajo odmero davka v posebnih primerih, zavarovanje plačila davčnega dolga, davčni nadzor, davčno izvršbo ter kazenske sankcije,« je o predlogu zakona na začetku obravnave v državnem zboru povedala državna sekretarka v ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
Udarili jih bodo s 70-odstotnim davkom
Po njenih besedah spremembe pomenijo pa večjo možnost davčnega organa, da zazna in ukrepa v primeru ugotovljenih kršitev: »Ključna sprememba, ki jo prinaša predlog zakona so dopolnitve in do določene mere tudi spremembe v zvezi z veljavno ureditvijo odmere davka od nenapovedanih dohodkov. Davčni organ lahko ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo, če davčni zavezanec, fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal davčnemu organu. Postopek odmere se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let. Potreba po daljšem obdobju izhaja iz dejstva, da je premoženje dinamična kategorija, zato je mogoče davčno osnovo pravilno določiti le za daljše obdobje, še posebej, ko govorimo o prikrivanju premoženja v tujini.«
Po predlogu zakona bodo razkriti dohodki obdavčeni s 70 odstotki, kar je po mnenju različnih davčnih svetovalcev sporno. »Izpolnitev davčne obveznosti je temeljna obveznost davčnega zavezanca, ki jo mora izpolniti ne glede na svoje druge obveznosti. Zato so davčnemu zavezancu zagotovljene različne možnosti za odpravo nepravilnosti. Če pa teh možnosti ne izkoristi in se izpolnjevanje obveznosti še naprej izogiba je primerno, da se neskladje višje obdavči. Davčna uprava zaznava vse več primerov nesorazmernega pridobivanja premoženja, kar terja nujno povečanje obsega nadzora na tem področju,« je povedala Mateja Vraničar.
Davčna uprava doslej opravila okoli 500 postopkov
Po podatkih generalnega davčnega urada je Durs od leta 2009 do avgusta 2013 izvedel okoli prek 500 postopkov, v katerih je davčne zavezance fizične osebe pozval k prijavi premoženja, in se na podlagi vseh zbranih podatkov odločil, ali bo uvedel postopke cenitve po petem odstavku 68. člena zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). »Na tej podlagi je bilo izdanih 208 odmernih odločb, s katerimi je bilo zavezancem dodatno naloženih v plačilo 32,8 milijona evrov,« pojasnjujejo v davčni upravi. Podatki generalnega davčnega urada kažejo, da so po davčnem nadzoru zavezancem v letu 2009 naložili dodatnih 2,8 milijona evrov dajatev, 3,5 milijona evrov leto pozneje, 9,3 milijona evrov v letu 2012 in 7,4 milijona evrov od januarja do avgusta letos, skupaj bilo zavezancem dodatno naloženih v plačilo 32,8 milijona evrov davka: »Vse odločitve v zvezi s tem, ki jih je sprejel davčni organ, pa so bile predmet presoje na upravnem oziroma vrhovnem sodišču so bile potrjene. Predvideva se, da bo predlagana dopolnitev vključno z določbami o zavarovanju dolga in kazenskimi sankcijami vplivala na učinkovitost dela davčnega organa, pripomogla pa bo tudi k preventivnemu preprečevanju zlorab oziroma izogibanju pri izpolnjevanju davčne obveznosti,« je povedalal državna sekretarka v ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
Durs lani okrepil posebno ekipo inšpektorjev
V generalnem davčnem uradu o svojem delu na področju razkrivanja neprijavljenega premoženja pojasnjujejo: »Davčna uprava (Durs) je v letu 2008 intenzivno in sistematično začel izvajati cenitvene postopke po petem odstavku 68. člena zakona o davčnem postopkuu (ZDavP-2). Potreba po izvajanju odmernih postopkov po petem členu 68. člena narašča iz leta v leto zaradi zaznave vse več primerov nesorazmernega pridobivanja premoženja, kar terja nujnost povečanja obsegu nadzora na področju plačevanja dohodnine. Zato je Durs konec leta 2012 okrepil ekipo inšpektorjev za izvajanje tovrstnih postopkov.«
Primerjajo ekonomsko moč in potrošnjo
Po pojasnilih davčne uprave je cilj nadzora, ki ga omogoča 68, člen zakona o davčnem postopku obravnava davčnih zavezancev fizičnih oseb v skladu z njihovo ekonomsko močjo. Prek njega poskušajo omejiti davčne utaje na področju plačevanja dohodnine: Zanimajo jih zavezanci, pri katerih opažajo, da sredstva in premoženje za osebno potrošnjo občutno presegajo napovedane dohodke v določenem obdobju. »Delo v ciljno usmerjenih nadzorih prijave premoženja in odmere davka v teh primerih v letu 2013 poteka v okviru že ustaljenih smernic in uveljavljenega načina dela iz preteklih let. Kriteriji izbora davčnih zavezancev ostajajo enaki preteklim letom, gre za prijave državnih organov (policije, državnega tožilstva, urada za preprečevanje pranja denarja ipd.), podatke o dohodkih iz naslova obresti (pri nas in v članicah EU), informacij o nakupih zlatih palic in ugotovljene nepravilnosti v drugih davčnih inšpekcijskih nadzorih,« pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu.
Statistika davčne uprave po letih
V davčni upravi hranijo podrobno statistiko o razkrivanju premoženja .Ciljne inšpekcijske nadzore na področju dohodnine so v letu 2010 ciljno usmerjeni na inšpiciranje tistih zavezancev za davek, katerih finančne aktivnosti so se izkazale kot rizične z vidika plačevanja davčnih obveznosti, pojasnjujejo v davčni upravi: »Gre za finančne aktivnosti, katerih posledice so nesorazmerna pridobivanja premoženja in trošenja sredstev zavezancev za davek - fizičnih oseb. V letu 2010 je bilo opravljenih 41 davčnih inšpekcijskih nadzorov pri fizičnih osebah, pri katerih je bila dodatna obračunana dohodnina v višini 3.500.000 evrov. Opravljenih je bilo 130 nadzorov zaznavanja in pridobivanja podatkov o nesorazmernem razpolaganju s premoženjem, ki so podlaga za morebitno uvedbo davčno inšpekcijskih nadzorov,« poročajo o opravljenem delu v letu 2010.
Leta 2011 dvajset več kot leto prej
V letu 2011 je davčna uprava na področju prijave premoženja in odmera davka v posebnih primerih opravila 64 nadzorov, pri katerih so inšpektorji dodatno obračunali za 9.269.505 evra davčne obveznosti znesku in dosegli za 829.849 evrov posrednih učinkov. »Predhodno pa je bilo za potrebe postopkov, vodenih po petem odstavku 68. člena , opravljenih še 56 postopkov pridobivanj podatkov in 72 davčnih preiskav,« poroča davčna uprava o razkrivanju neprijavljenega premoženja v letu 2011.
Lani 10 davčnih preiskav
V letu 2012 so na področju razkrivanja premoženja inšpektorji opravili je bilo 51 davčnih inšpekcijskih nadzorov, pri katerih so dodatno obračunali za 9.837.458 evrov davčne obveznosti. »Prav tako je bilo opravljenih 99 pridobivanj podatkov za uvedbo postopka po petem odstavku 68. člena zakona in 10 davčnih preiskav. Izbor davčnih zavezancev je pretežno temeljil na prijavah državnih organov (policije, državnega tožilstva, Urada za preprečevanje pranja denarja ...) ter na podatkih o dohodkih iz naslova obresti (pri nas in v članicah EU), ugotovitvah davčnih inšpekcijskih nadzorov in podatkih medijev javnega obveščanja,« še poročajo o opravljenem delu v letu 2012.
Skriti viri: dobiček, naložbe v tujini, vrtiljaki ...
V davčni upravi po statistiki o inšpekcijskem nadzoru v letu 2012 ugotavljajo, da »nepojasnjeni prirast premoženja oziroma trošenja sredstev fizičnih oseb verjetno izhaja iz prikritih izplačil dobičkov družbenikom, raznih oblik izčrpavanja družb, na primer transferne cene in nakazila na off shore območja na podlagi navideznih poslov, iz prikritih dobičkov iz kapitala, doseženih v tujini (odsvojitve vrednostnih papirjev), davčnih vrtiljakov in opravljanja neregistriranih dejavnosti (preprodaje avtomobilov, nepremičnin, izkoriščanje gozdnih površin in drugih skritih virov.
