Inšpektorji bodo zdaj pokazali zobe

Ljubljana – Finančni inšpektorji so danes začeli dosledno izvajati tudi določbe o prekrških, potem ko so od 2. do 31. januarja zavezance za davčne blagajne opozarjali na napake in jim svetovali, kako naj se vključijo v sistem davčnega potrjevanja računov. To je obvezno od 2. januarja 2016, decembra so zavezanci sistem lahko preizkušali. V generalnem finančnem uradu ne razkrivajo podrobnejših podatkov o krajih, kjer danes delajo njihovi inšpektorji.

Odslej kazni po zakonu

Po napovedih finančne uprave se je danes torej izteklo obdobje, ko inšpektorji zavezancev za davčne blagajne niso kaznovali za prekrške, kakor jim nalaga zakon o davčnem potrjevanju računov. Ta predvideva različne kazni oziroma globe za davčne prekrške, hujše davčne prekrške in posebej hude davčne prekrške. Zakon o davčnih blagajnah ni predvidel postopnega uvajnja obveznosti in milejšo obravnavo napak v začetnem obdobju, a so se v finančni upravi odločili, da bodo januarja pri zavezancih delovali kot svetovalci in pomočniki.

»Kaznovali bomo tudi vsebinske in programske nepravilnosti pri davčnem potrjevanju računov. Prekrškovne postopke bomo uvedli tako proti zavezancem, ki bodo kršili zakon, kot tudi proti programskim hišam, ki računalniških programov niso izdelali v skladu z določbami zakona. Posebna pozornost bo namenjena neizdajanju računov,« napovedujejo v generalnem finančnem uradu.

Finančna uprava je 10.700 zavezancem, ki se še niso vključili v sistem davčnih blagajn, poslala obvestila s pozivom, naj ji pojasnijo okoliščine, zaradi katerih računov še ne potrjujejo prek njenega informacijskega sistema.

Ni vsak prekršek enako drag

Davčni prekršek (vendar ne hujšega ali posebej hudega) na primer naredi zavezanec, če izda račun s številko, ki ni sestavljena iz treh podatkov, kot določa zakon: torej iz številke poslovnega prostora, številke elektronske naprave in zaporedne številke računa. Davčni prekršek naredi tudi zavezanec, ki »v predpisanem roku ne vzpostavi delovanja elektronske naprave za izdajo računov in ne pošlje podatkov o vseh izdanih računih« pa tudi če najpozneje v desetigh dneh v informacijski sistem finančne uprave ne vnese podatkov iz računov, ki jih je izdal iz vezane knjige računov.

Predvidene kazni za omenjene in druge davčne prekrške so odvisne od velikosti zavezanca, tako da znašajo največ za srednje in velike gospodarske družbe, in sicer od 5000 evrov do 75.000 evrov. Velikost določa zakon o gospodarskih družbah.

Samostojnim podjetnikom grozi za davčne prekrške od 1500 do 25.000 evrov globe.

Posebej so določene kazni za odgovorne osebe, ki lahko znašajo od od 800 do 5000 evrov: pri davčnih prekrških veljajo globe v tem razponu za odgovorno osebo v gospodarski družbi, pri samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za odgovorno osebo v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

Inšpektorji lahko 40 evrov globe naložijo kupcu blaga ali storitve, ki pri sebi nima računa, ko zapušča prodajno mesto.

Sezonski vpliv na davčne blagajne

Po najnovejših podatkih finančne uprave se je v sistem davčnega potrjevanja računov oziroma davčnih blagajn že vključilo 36.731 izdajateljev računov, precej več (46.676) jih je prek finančne uprave prevzelo namenska digitalna potrdila, brez katerih se v sistem potrjevanja računov ni mogoče vključiti. Ministrstvo za finance je med pripravo zakona načrtovalo, da bo davčne blagajne uporabljalo okoli 80.000 zavezancev, finančna uprava je pozneje pričakovanja znižala na približno 60.000. Izvedeti je mogoče, da ta ocena temelji na izdanih vezanih knjigah računov.

Na vprašanje, kako pojasnjujejo razkorak med številom uporabnikov davčnih blagajn in precej višjim številom naročnikov potrdil, Peter Grum iz finančne uprave odgovarja: »Iz podatkov je mogoče razbrati, da so določeni zavezanci že prevzeli namensko digitalno potrdilo, čeprav trenutno še ne izdajajo računov ali poslujejo z gotovino. Ko bodo začeli izdajati račune, bodo že prevzeto namensko digitalno potrdilo vnesli v svojo davčno blagajno. V takšnih primerih gre najverjetneje za razna društva, nevladne organizacije in druge davčne zavezance, ki so sezonsko naravnani ali pa tudi sicer gotovinske račune izdajajo zelo redko.«

Ob izplačilu plač in pokojnin več računov?

Informacijski sistem za potrjevanje računov zagotavlja finančni upravi vsestransko statistiko o izdajateljih in računih − pri tem v generalnem finančnem uradu poudarjajo, da ne zbirajo podatkov o izdelkih na računih. Podatki o izdanih računih po dnevih kažejo, da je število potrjenih računov januarja dvakrat preseglo tri milijone: prvič 13. januarja, ko je 22.706 izdajateljev potrdilo 3.005,673 računov, in drugič 29. januarja, ko je 23.874 izdajateljev potrdilo 3.318.675 računov. Le predvidevamo lahko, da sta vzrok za takšno gibanje izplačilo plač sredi meseca in pokojnin pred koncem januarja.

V finančni upravi so pred uvedbo davčnih blagajn predvideli, da bo njihov informacijski sistem na dan označil od tri do pet milijonov računov. »Tehnično je Furs na tak obseg računov pripravljen. Sistem jih zmore potrditi več kot tisoč na sekundo z odzivnim časom 0,5 sekunde. Trenutno so odzivni časi našega sistema desetkrat krajši, torej pet stotink sekunde,« pravi Peter Grum.

V Sloveniji zdaj še niso obvezne elektronske naprave za izdajanje računov, saj prodajalci še vedno lahko uporabljajo tudi ročno izpisane račune iz vezane knjige računov, ki jo prek sistema eDavki prijavijo finančni upravi. Tudi podatke s papirnih računov morajo najpozneje v desetih delovnih dneh vnesti v informacijski sitem finančne uprave.