Tiskane izdaje
Celje – Nekatere osnovne šole so pred tradicionalnimi decembrskimi tržnicami v prostorih šole znova obvestile starše, da zaradi zakonodaje otroci ne bodo prodajali svojih izdelkov, ampak bodo pobirali le prostovoljne prispevke. Tržni inšpektorat je nekaj šol o kršitvah predpisov že opozoril, kaznoval pa (za zdaj) še ni nobene šole. Večina ravnateljev je ogorčenih. Medtem pa smo v državi ob polletju imeli 1,4 milijarde davčnega dolga.
Tržni inšpektorat je v zadnjem letu nekaj šolam, kjer so na podlagi obvestil, da so v šoli organizirali praznično prodajo izdelkov otrok, poslali obvestilo. Šole so seznanili z obveznostmi iz predpisov, ki jih nadzorujejo. Kot smo lahko ugotovili, je ključna težava v označenih cenah posameznih izdelkov. »Če nekdo označi cene za blago ali storitve, pomeni, da označeno blago/storitve prodaja, to pa predstavlja pridobitno dejavnost, za katero je treba izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje, ki so odvisni od vrste dejavnosti,« je zapisala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.
Šole zagato rešujejo tako, da na prazničnih tržnicah pobirajo prostovoljne prispevke, nekateri na svoje izdelke napišejo, koliko znaša priporočeni znesek. Tudi to pa ni v skladu s predpisi, opozarja Grlićeva: »Če se zbirajo prostovoljni prispevki, ne gre za prodajo oziroma ne gre za pridobitno dejavnost, saj vsakdo prispeva po svojih zmožnostih oziroma po lastni presoji, višina prostovoljnega prispevka ne sme biti vnaprej določena.«
Z označitvijo cen izdelkov gre za prodajo, ki je predmet številnih predpisov. Posebej problematična je prav prodaja na sejmih, v opisu projekta Siva ekonomija ugotavlja finančna uprava (Furs). Je izključno gotovinska in je tvegana dejavnost zaradi številnih nepravilnosti, med katere spada tudi neizdajanje računov.
Nikoli pobrani milijoni
Ob koliko davka je država vsako leto zaradi neizdajanja računov, je nemogoče izvedeti. Še posebej je neizdajanje računov, ki se kaznuje z globo 1200 evrov, lahko prisotno pri gotovinskem poslovanju. Celoten davčni dolg v državi sicer znaša okoli 1,4 milijarde evrov. Po javno dostopnih podatkih s spletne strani Fursa največ dolguje družba Maxicom, d. o. o., v stečaju, in sicer 20 milijonov evrov. Od deset do 20 milijonov evrov dolgujeta še dve družbi v stečaju HTC Dva in Vegrad.
Furs zaradi davčne tajnosti ne razkriva natančno, koliko dolguje kateri davčni zavezanec, so pa sporočili, da je 1. 12. 2015 lizing hiša dolgovala 19,6 milijona evrov, druga lizing hiša 15,3 milijona evrov, proizvodno podjetje 6,4 milijona evrov, šesti največji dolžnik pa je bila banka s 4,6 milijona evrov davčnega dolga. Med fizičnimi osebami je absolutni zmagovalec oseba s kar 1,6 milijona evrov davčnega dolga.
DDV so v skladu z zakonodajo odvedli v Osnovni šoli Vojnik, kjer so že drugič organizirali praznično tržnico, na kateri starši plačujejo s tako imenovanimi vojči. »Imamo knjigo vezanih računov in mesta, kjer so starši kupili vojče. Z njimi so potem otroci zadovoljno trgovali. O tem smo zelo razmišljali, da ne bi storili česa narobe in kršili kakšnega predpisa,« je povedala ravnateljica Olga Kovač. Kljub vsemu pa so priporočili višino prostovoljnega prispevka.
Cilj je učenje,
Podobno razmišlja tudi ravnatelj Osnovne šole Prule Dušan Merc, kjer tržnico pripravljajo že več kot dvajset let. Merc pravi, da so tržnice neprecenljive: »Učenci, glede na svojo starost, ustvarjajo tržne produkte, za katere morajo razviti idejo, preveriti izvedljivost svoje zamisli, pripraviti morajo material, izdelati – realizirati in na koncu izdelek tudi prodati. Boljšega učenja pravzaprav ni. Zasluženi denar ima veliko vrednost. Razredne skupnosti morajo del prispevati v šolski sklad, z večjim delom sredstev pa razpolagajo same – v razpravah v razrednih skupnostih dosegajo konsenz, kako ga najbolje in najpametneje uporabiti. To so zahtevni procesi, ki pa zelo globoko posežejo v vrednostni sistem posameznika in skupine.« Na OŠ Prule so sicer razmišljali o uvedbi apoenov za dva evra, vendar so na koncu izdelke prodajali z denarjem, razloži Merc: »Denar je samo denar in nič drugega. Smisel mu dajejo pridobivanje (delo zanj), varčevanje in pametna poraba. To otroci lahko razumejo, inšpektorji, tržni in še kakšni drugi, pa pač ne morejo. Ne vem, kakšna je kazen za odgovorno osebo, ravnatelja. Za družbo pa seveda kazen ni izražena samo v denarju, pač pa v neuspešnosti in napačni vzgoji. To pa že plačujemo. Račun bo vedno večji. Slovenska birokracija ima veliko zaslug za to.«
