Tiskane izdaje
Ljubljana − Doslej je bil nadzor nad davčnimi blagajnami, ki so v Sloveniji obvezne od 2. januarja, usmerjen predvsem v preventivno delovanje, od danes pa bodo nadzorniki Finančne uprave RS (Furs) bolj strogi. Pri tem napovedujejo tudi dosledno izrekanje glob zavezancem, ki še niso vključeni v sistem davčnih blagajn.
Kazni vse do 150.000 evrov
Za pravne osebe in samostojne podjetnike so za nespoštovanje zakona o davčnem potrjevanju računov predvidene kazni v višini med 1500 in 75.000 evrov, v primeru izredno hudih kršitev pa lahko sežejo vse do 150.000 evrov. Odgovornim osebam lahko inšpektorji naložijo od 800 do 5000 evrov kazni.
Prekrškovni postopki se bodo vodili tako proti zavezancem, ki bodo kršili zakonodajo, kot proti programskim hišam, ki računalniških programov niso izdelale v skladu z določbami zakona. Posebna pozornost pa bo namenjena neizdajanju računov, napovedujejo na Fursu.
Med kršitvami, ki so jih ugotovili pri doslej opravljenih nadzorih, so najpogostejše uporaba programske rešitve, ki omogoča izbiro možnosti za izdajo davčno potrjenih ali nepotrjenih računov, neujemanje podatkov z računa, izdanega potrošniku, s tistimi, ki jih davčna blagajna posreduje informacijskemu sistemu Fursa, ter izdajanje več računov z enako številko ZOI.
Večina zavezancev ima davčne blagajne že urejene
Sistem davčnih blagajn je poskusno stekel 1. decembra lani, bolj množično pa so se zavezanci vanj začeli vključevati šele okoli božičnih praznikov in v začetku januarja. Od ocenjenih 60.000 do 80.000 zavezancev jih je do danes začelo uporabljati davčne blagajne 36.731.
Večina zavezancev, ki izdaja večje število računov, ima sicer davčne blagajne že urejene oziroma so v fazi njihove dokončne implementacije in v tem obdobju izdajajo račune iz vezane knjige računov.
Zakon omogoča tudi dveletno prehodno obdobje, ko je mogoče račune še vedno izdajati iz vezanih knjig računov. Od leta 2018 dalje pa bodo lahko z vezanimi knjigami računov poslovali le še tisti, ki bodo dokazali, da nimajo internetne povezave.
