Interesi in lobiji, ki obvladujejo »pametni razpis«

Ljubljana − Datum, kdaj bo končno objavljen skupni »pametni« razpis dveh ministrstev, gospodarskega in znanstvenega, s področja Strategije pametne specializacije, se je že premaknil v drugo polovico januarja. Še vedno je videti, da se okrog njega vrti paleta razpršenih interesov.

Razpis so iz prve polovice januarja podaljšali na ves januar, čeprav so ga najprej napovedovali že za december lani. Gre za skupni javni razpis za raziskave, razvoj in inovacije v verigah in mrežah vrednosti dveh ministrstev, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter ministrstva za izobraževanje, znanost in šolstvo (MIZŠ), vrednega v prvih dveh letih (2016 in 2017) skupaj 19,3 milijona evrov, za celotno obdobje pa 67 milijonov evrov.

Z MGRT so nazadnje odgovorili, da bo objavljen še januarja, na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) predvidevajo, da se bo to zgodilo »še ta mesec«. Delegaciji GZS so v ponedeljek na SVRK obljubili, da se bo to verjetno zgodilo v desetih dneh.

Morebitni interesenti lahko zavihajo rokave

Zamik v objavi je nastal zaradi optimizacije razpisnih pogojev na podrobni ravni in dodatnih preverjanj podatkov, to je učinka po različnih sektorjih, pojasnjujejo na MGRT. Na znanstvenem ministrstvu pa odgovarjajo, da so po veliki predstavitvi razpisa v začetku decembra lani v ljubljanski Operi prejeli še številne pobude oziroma predloge, ki »smo jih proučili in nekatere tudi vključili v razpis. Tudi to je vplivalo na objavo razpisa, katerega namen je bil, da ga pripravimo v čim tesnejšem sodelovanju z zainteresirano javnostjo«.

Morda se bo razpis januarja celo »zgodil«, z MIZŠ celo odgovarjajo, da lahko prijavitelji že zavihajo rokave ali konkretno: »S sprejetjem Strategije pametne specializacije (SPS) so bila določena področja, vsebino razpisa in razpisne pogoje smo predstavili tudi na dogodku v SNG Opera, zato lahko potencialni prijavitelji že pripravljajo podlage za prijavo na razpis.«

Agencije TIA ne bo

Gospodarstvo, predvsem Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je svoje kritične poglede na »nastajanje in zamujanje« razpisa že izrazila, koliko so jih že zmehčali, ne razglašajo, a očitno vsaj do nadaljnjega ne bodo vztrajali, da bi imela pomembno vlogo pri »pametnem« črpanju evropskega denarja ponovno vzpostavljena agencija TIA. Eden od razlogov za »ne« agenciji TIA je, kakor je razumeti generalnega sekretarja GZS Sama Hribarja Miliča, tudi dejstvo, da se na ministrstvih zelo bojijo in otepajo še ene nove agencije.

Priznana farmacevtska družba Lek je bila precej vpeta že v nastajanje SPS. Želeli so zagotoviti, da bi bila nekatera področja, na katerih ima Slovenija ogromno znanj in izkušenj, ustrezno zastopana že v strategiji. »In tu nam je uspelo,« je povedal Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka.

A pri tem je Urlep opozoril: »Potem ko prideš do krovnega dokumenta in ko je treba preiti v naslednjo fazo implementacije, postane zgodba vse bolj tipično slovenska. Začne se parcelacija, pojavljajo se takšni in drugačni interesi različnih deležnikov, na eni strani akademska sfera, na drugi gospodarstvo in na tretji predstavniki javnega sektorja. Vsakdo vidi SPS in njeno implementacijo nekoliko drugače. Če bomo tukaj ponovno padli na izpitu in se nam ne bo uspelo pametno dogovoriti, kako ustanoviti konzorcije, ki bodo ustrezno izkoristili priložnosti, ki nam jih SPS ponuja, potem bomo imeli še en dokument, ki ne bo pomenil poti naprej.«

Tudi dr. Štefan Čelan iz ptujske Bistre (Bistra Ptuj je institucija za ustvarjanje povezav med znanstveno-raziskovalno in izobraževalno sfero ter gospodarskimi subjekti) med drugim opozarja na to, da Slovenija nenehno drobi svoj razvojni denar. Čelan: »Nemčija, ki je velika država, se je odločila, da bo ves razvojni denar namenila za S4-industrijo. Mi pa z našim načinom navideznega podpiranja vsega in vseh sredstva vedno razdrobimo na veliko množico projektov, ki pa ne dajejo želenih rezultatov – kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.«

Temu smo se hoteli izogniti s SPS in devetimi strateškimi razvojnimi področji. Čelan meni, da bi morala vlada za teh devet strateških razvojnih področij najprej objaviti javni razpis in prek razpisa ustanoviti strateška inovacijska razvojna partnerstva − znanost-gospodarstvo-podporne institucije (Srip). Ko bi bili Sripi ustanovljeni, bi morali ti pripraviti konkretne razvojne projekte, ki bi jih nato država neposredno sofinancirala (torej) brez javnega razpisa. Čelan: »To imamo zapisano v naši uredbi za kohezijska sredstva. Žal se je pri tej izvedbi zdaj močno zalomilo.«

Razpršeni pritiski

Dominantni vlogi, ki da jo želijo pri teh razpisih prevzeti nekateri akademski krogi, celo s podporo dela vlade, je že odločno oporekala GZS. Tudi Čelan omenja lobije. Tri. Raziskovalnega, gospodarskega in vladajočo strankarsko politiko. V tej paleti razpršenih interesov Čelan vidi odgovor na vprašanje, zakaj razpisi še niso bili objavljeni.

Prvi mož Leka Vojmir Urlep pa računa, da bomo na koncu vendarle prišli do razpisa »in tudi do izdelkov z novimi znanji in novimi tehnologijami, od katerih bodo imele koristi tudi akademske ustanove in navsezadnje tudi javni sektor«. Pri tem spomnimo, da se je že ob nastajanju SPS poudarjalo, koliko deset in deset milijonov Slovenija izgublja, ker strategije še nima, zdaj se zamuja z razpisom. Urlep se strinja, da je čas zelo pomemben, toda še bolj pomembno je, poudari, da najdemo skupni jezik in pravo usmeritev, okrog katere se bomo poenotili.

Urlep dodaja: »Raje porabimo mesec dni več, da pridemo do pametnega dogovora, kot pa da je objavljen razpis, kjer se bomo tisti sodelujoči, ki bi sicer na takem razpisu združeni nastopili, medsebojno dokončno razšli in bodo na koncu sredstva res ostala neporabljena ali pa jih bo dobil nekdo za projekt, ki ne bo imel nobene tržne vrednosti.«