Tiskane izdaje
Ljubljana - Naftni ministri Venezuele, Iraka in Katarja so včeraj iranskega kolego Bijana Zanganeha prepričevali, naj se pridruži sporazumu o zamrznitvi črpanja nafte. Iran je to zavrnil, verjetno pa je, da mu bodo ponudili možnost izjeme.
Borzna cena surove nafte je včeraj nekoliko zrasla, na 33,60 dolarja za sod brenta in na 30,20 za sod WTI. Kljub temu analitiki ocenjujejo, da samo zamrznitev proizvodnje, še posebej s formulo, ki bi Iranu dovolila povečanje izvoza, ne bo prinesla učinka, ki ga želijo proizvajalke. »Trg potrebuje zmanjšanje ponujenih količin, ne le ohranitve sedanjega stanja,« je povedal eden od njih.
Iran svojo »trmoglavost« utemeljuje s tem, da želi po skoraj štirih letih ostrih sankcij obnoviti svoje gospodarstvo. Država danes črpa 2,9 milijona sodov nafte dnevno in je s tem peti največji proizvajlec v Opecu. Pred sakcijami je bila njena proizvodnja višja od štirih milijonov sodov dnevno, kar jo je uvrščalo na drugo mesto.
Cilj znižanja skupne količine ponujene nafte bi lahko izvoznice dosegle predvsem tako, da prostovoljno omejijo črpanje predvsem tiste, ki so v minulih letih na izvoznem trgu »vskočile« namesto Irana. Tudi če se to zgodi, pa ni nujno, da bo v resnici vplivalo na ravnotežje na trgu in bistveno dvignilo ceno.
Višja cena nafte bo namreč olajšala položaj proizvajalcem nafte v skrilavcih v ZDA, kjer se mnogi borijo z bankrotom. Če bo rasla proti 50 dolarjem, bodo zelo verjetno oni povečali črpanje.
