Tiskane izdaje
Ljubljana – Združenje članov borze vrednostnih papirjev je od konca oktobra v likvidaciji. Kdo bo prevzel naloge tega interesnega združenja, za zdaj ni znano, po naših informacijah pa sta v igri Združenje bank Slovenije (ZBS) in Združenje družb za upravljanje (ZDU).
Družbeniki združenja članov borze vrednostnih papirjev – to je šest bank, ki opravljajo tudi storitve borznega posredovanja in borzno-posredniške družbe Ilirika, GBD in Alta Invest – so 24. oktobra na skupščini sprejeli sklep o likvidaciji omenjenega združenja. Kaj naj bi bil razlog za to, uradno ni navedeno, slišati pa je, da je to povezano tudi z izgubo članov, ki je posledica združevanja in konsolidacijo te industrije. Kot rečeno, v Sloveniji obstajajo le še tri borzno-posredniške družbe.
Izobraževanje borznikov
Omenjeno združenje je pomembno tudi zato, ker je skrbelo za izvajanje izpitov za borzne posrednike. Kdo bo po novem opravljal njegove naloge, še ni jasno, neuradno pa je mogoče izvedeti, da se razmišlja bodisi o ZBS bodisi o ZDU. To bo določil nov zakon o trgu finančnih instrumentov, ki ga iz drugih razlogov že pripravljajo na ministrstvu za finance. Kdaj naj bi bil zakon sprejet, še ni znano, slišati pa je, da še pred parlamentarnimi volitvami.
O tem, ali bodo prevzeli naloge omenjenega združenja in ali bodo s tem njihovi člani postale tudi borzno-posredniške družbe smo povprašali tudi ZBS in ZDU. Prvi odgovarjajo, da je zadeva v takšni fazi, da je še ne morejo komentirati, drugi pa, da o tem uradno za zdaj še niso bili obveščeni. Rešitev, da bi te naloge prevzelo eno od omenjenih združenj pa po naših informacijah podpira tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Ustavno sodišče o stroških
Ustavno sodišče pa bo danes obravnavalo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 48. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki so jo že lani vložili Alta Invest, Ilirika borznoposredniška hiša, GBD BPD in Nova Ljubljanska banka.
Za ustavno presojo so se odločili potem, ko so poslanci državnega zbora konec lanskega leta sprejeli avtentično razlago tega člena, po kateri cena vodenja in upravljanja trgovalnega računa za delnice ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti naložbe na tem računu. A banke in borzni posredniki so temu nasprotovali, ker da v primerih, ko je vrednost naložbe nizka, na ta način ne morejo pokriti niti vseh stroškov.
Omejitev se nanaša na okoli 150.000 računov. Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih je namreč s 1. januarjem letos ukinil registrske račune KDD, na katerih so lahko vlagatelji do takrat brezplačno hranili svoje delnice. Tisti, ki so hoteli delnice in pravice iz njih ohraniti, so jih zato morali prenesti na trgovalni račun, kar pa je bilo povezano tudi s stroški, ki so v določenih primerih celo presegali vrednost naložbe. Poslanci so zato te stroške omejili, ker pa so banke in posredniške družbe zaračunavale višje cene, so sprejeli še avtentično razlago, ki pa ji industrija nasprotuje.
