Iz državnih bank na slabo banko za 3,34 milijarde evrov terjatev

Delež slabih posojil v bančnem sistemu se bo zmanjšal s 16,7 odstotka na 10,4 odstotka.

Objavljeno
10. maj 2013 22.57
Nejc Gole, gospodarstvo, Anže Božič, notranja politika
Nejc Gole, gospodarstvo, Anže Božič, notranja politika
Ljubljana – Po ocenah Banke Slovenije se bo delež slabih posojil v državnih bankah po prenosu slabih terjatev zmanjšal s 24,6 odstotka na 8,8 odstotka. Iz državnih bank naj bi se na slabo banko namreč preneslo za 3,34 milijarde evrov slabih terjatev, je razvidno iz nacionalnega reformnega programa.

Predvideno je, da bodo slabe terjatve na slabo banko prenesle NLB, NKBM ter Abanka, ki bodo 3,34 milijarde evrov terjatev prenesle po vrednosti 1,1 milijarde evrov. Banke so na te terjatve že pripravile za 1,5 milijarde evrov slabitev. Poleg tega bo treba banke dokapitalizirati z 900 milijoni evrov, od tega NLB s 367 milijoni evrov in NKBM s 400 milijoni evrov.

Bruto slaba posojila treh največjih bank se bodo tako zmanjšala s 4,89 milijarde evrov na 1,5 milijarde evrov, bruto slaba posojila v bančnem sistemu pa z 8 milijard evrov na 4,7 milijarde evrov oziroma s 16,7 odstotka na 10,4 odstotka vseh posojil.

Centralna banka zaradi prenosa slabih terjatev ocenjuje izgube na 358 milijonov evrov, primanjkljaj kapitala pa na 188 milijonov evrov. Skupni primanjkljaj kapitala v NLB, NKBM in Abanki pa ocenjuje na 716 milijonov evrov.

Vlada načrtuje prenos terjatev na slabo banko v treh paketih, in sicer najprej terjatve do dolžnikov v stečaju, ki pomenijo največji delež neplačnikov, nato terjatve, zavarovane s stanovanji, in nazadnje terjatve do finančnih holdingov in podjetij, ki se prestrukturirajo.

Vlada v nacionalnem reformnem programu, ki ga je poslala v Bruselj, obljublja tudi tri institucionalne ukrepe, ki zahtevajo spremembo ustave. Do konca maja nameravajo v ustavo zapisati fiskalno pravilo, pri čemer sporna letnica 2015 ni omenjena. Maja naj bi dokončno zaostrili tudi referendumska pravila. Vlada obljublja še spremembo volilne zakonodaje v smeri »večje enotnosti in stabilnosti vladajočih koalicij«. V parlamentarni proceduri so glede tega trenutno trije različni predlogi, ki vključujejo odpravo volilnih okrajev, uvedbo preferenčnega glasu, omejitev kandidiranja pravnomočno obtoženim državljanom in kombiniran sistem volitev.