Izboljšanje gospodarskih razmer v drugi polovici leta

Ljubljana – V Sloveniji so se konec leta 2012 zelo zaostrile razmere na trgu dela, število registriranih brezposelnih se je decembra povečalo na 118.061, kar je 4,3 odstotka več kot novembra in največje povečanje v zadnjih dveh letih, ugotavljajo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj.

Na porast brezposelnosti vpliva tudi to, da je bilo decembra v gospodarstvu 15 odstotkov manj prostih delovnih mest, zaradi stečajev in drugih poslovnih razlogov, povečalo se je tudi število prvih iskalcev zaposlitve. Leta 2013 se bo število brezposelnih še povečalo in bo preseglo 120.000, je napovedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Poleg tega je zdaj Slovenija na neslavnem prvem mestu v Uniji po skoraj 75-odstotnem deležu začasno zaposlenih mladih med vsemi zaposlenimi v starosti od 15 do 24 let, imamo pa tudi najmanjši delež delovno aktivnih v starosti od 55 do 64 let, ugotavljajo v Umarju.

Letos 1,5-odstotni padec BDP

BDP se bo letos znižal za približno 1,5 odstotka, kar je še v mejah lanske jesenske Umarjeve napovedi (padec za 1,4 odstotka), je za Delo povedal Vasle. Po padcu BDP v tretjem četrtletju 2012 zadnji podatki tudi kažejo, da se slabi trendi še nadaljujejo, zato sta najpomembnejši nalogi vlade reforma trga dela in ureditev razmer v bančništvu.

Spodbudno je, da se v evrskem območju v zadnjih mesecih umirja negotovost na finančnih trgih in trgih državnih obveznic. Pozitiven signal je znižanje zahtevane donosnosti najbolj izpostavljenih držav evrskega območja. Zdaj tudi nekatere najbolj prizadete evrske države pričakujejo, da se bodo spet lahko zadolževale tudi na evrskem trgu. Zmanjšuje se tudi negotovost na finančnih trgih evrskega območja, kljub temu pa banke še vedno vse manj posojajo, krediti se ne povečujejo niti gospodinjstvom. Manj spodbudne od razmer na finančnih trgih so napovedi za gospodarsko rast v evrskem območju. Te se še naprej znižujejo in zadnja Consensusova napoved govori o padcu gospodarske rasti v celotnem evrskem območju v 2013. Še sredi lanskega leta je bila za evrsko območje napovedana rast v višini 0,5 odstotka, je povedal Vasle.

Nižji donosi na obveznice

Znižuje se tudi zahtevani donos za slovenske evrske obveznice, ki zdaj znaša približno 4,8 odstotka. »To je spodbuden rezultat, pomembno je tudi, da je v zadnjih mesecih boniteta Slovenije ostala nespremenjena,« je povedal Vasle.

V Umarju pri tem poudarjajo, da so v Sloveniji nastale pozitivne strukturne spremembe: sprejeti sta bili pokojninska reforma, ki bo stabilizirala pokojninske izdatke do leta 2020, in zakonodaja, povezana s sanacijo razmer v bančnem sistemu, umaknjena je bila tudi možnost za referendum o izvajanju proračuna. Trenutna politična negotovost bi po Vasletovem mnenju, če bi prerasla v politično krizo, lahko vplivala na bonitetno oceno, vendar »vsaka zamenjava vlade še ne pomeni politične krize«.